Vzroki za dolgotrajne in obilne krvavitve so različni. Na dolžino menstruacij namreč vpliva več dejavnikov, kot so zdravstvene težave, starost, hormoni, prehrana, življenjski slog in stres, v perimenopavzalnem obdobju pa so lahko spremembe v trajanju menstruacij posledica hormonskih sprememb. 

Dolge krvavitve so lahko zaradi sindroma policističnih jajčnikov, endometrioze, adenomioze ali Von Willebrandove bolezni, ki moti strjevanje krvi. Na menstruacijski cikel lahko vplivajo težave s ščitnico, ki vodijo v neravnovesje ščitničnih hormonov, ter izrastki, med njimi miomi in maternični fibroidi, je opisala licencirana svetovalka za naravno plodnost, RDT-terapevtka in dipl. med. sestra, Alison Kogoj.

Skupni imenovalec pa je preveč estrogena. "Presežek estrogena povzroči proliferacijo tkiva maternice, kar pomeni, da tkivo bolj poraste, včasih tudi na mestih, kamor sicer ne sodi (endometrioza), ali začnejo v maternici nastajati razni izrastki (miomi, fibroidi). Zato se mora ob menstruaciji izločiti več tkiva ter so daljše in tudi obilnejše krvavitve," je obrazložila. 

Tudi nezdrav življenjski slog "lahko pripomore k presežku estrogena in posledično do daljših krvavitev, ki jih povzroča neustrezen način prehranjevanja (predvsem prevelik vnos vnetne prehrane in sladkorja), dolgotrajen stres in presežek kortizola, izpostavljenost hormonskim motilcem ter pomanjkanje naravnih oksidantov, ki jih dobimo z zdravo prehrano in z dovolj kakovostnega spanca." 

Daljše in močnejše krvavitve se pojavijo tudi po spontanem splavu, v zrelejših letih v obdobju predmenopavze pa lahko manj močne ovulacije ali njihova popolna odsotnost povzroči neravnovesje med estrogenom in progesteronom. Posledično so lahko spremembe v ciklu, ko menstruacije postanejo daljše in bolj obilne ali krajše in manj intenzivne, odkrita pa je bila povezava med večjo fizično obremenitvijo v času menstruacije in potem daljšo krvavitvijo.

Treba je poiskati vzrok

Pri raziskovanju vzrokov za daljše menstruacije je treba v prvi vrsti upoštevati reproduktivno obdobje ženske; dolgotrajne krvavitve so običajne po splavu in se lahko pojavijo v zrelejših letih. Naslednji korak je izključitev morebitnih bolezenskih stanj, kot so sindrom policističnih jajčnikov, endometrioza, adenomioza, težave s ščitnico, miomi in fibroidi.

Zdravnik se lahko odloči za diagnostične postopke, kot so ultrazvok maternice, laparoskopija in histeroskopija, priporočljivo pa je tudi preveriti in po potrebi nadomestiti raven železa v krvi. Dolge in obilne menstruacije lahko namreč vodijo v pomanjkanje železa, kar se kaže v utrujenosti, brezvoljnosti, pomanjkanju energije in celo slabokrvnosti, je izpostavila Alison Kogoj.

Pomembno je tudi vzeti v obzir življenjski stil, vključno s prehrano, stresom, spanjem in telesno aktivnostjo, saj lahko morda že zgolj z ureditvijo življenja uredite tudi menstruacijo. Nekateri koraki, ki jih lahko sami naredite za uravnavanje cikla, vključujejo uživanje raznolike in uravnotežene prehrane z zmanjšanjem vnosa nezdravih živil in sladkorja, pri uravnavanju hormonov pa pomagata redna telesna aktivnost in učinkovito obvladovanje stresa.

Menstruacija je sicer naraven, a zapleten proces, na katerega lahko vplivajo številni dejavniki. Pomembno je, da prisluhnete svojemu telesu, ukrepate in po potrebi poiščete strokovno pomoč.