Menopavza doma in v službi – kako si olajšati prehod?

Magdalena Fabčič je vodnica skozi menopavzo. Kar 13 let je delala v farmacevtski industriji, zato dobro pozna terapevtske pristope za različne zdravstvene težave, izhaja pa tudi iz lastne izkušnje. V postmenopavzi je že osem let, tako da je prešla skozi perimenopavzo in menopavzo. Biologinja po izobrazbi je bolje razumela fiziološke spremembe v telesu, a so jo vseeno presenetile težave, ki so jo spremljale. Danes, pravi, je na srečo dostopnih več informacij, vendar v času, ko je sama doživljala to obdobje, ni bilo tako.

Kateri so najpogostejši simptomi perimenopavze in menopavze, ki vplivajo na vsakdanje življenje in delo?

Menopavza je obdobje, ko je ženska eno leto brez menstruacije, in sledi ji postmenopavza. Največje spremembe in težave pa se pojavijo v perimenopavzi, ki lahko traja od dve do osem let, v povprečju pa okoli pet let. Približno četrtina žensk skozi obdobje preide brez večjih težav, polovica jih ima občasne simptome, vsaka četrta pa doživlja hude težave in potrebuje dodatno podporo družine, prijateljic, okolja. Ključna pa je tudi vloga delodajalca, podjetja oziroma delovne organizacije.

Vpliv menopavznega prehoda ni omejen le na ženske, temveč posredno vpliva tudi na moške in celotno okolico. Eden najbolj znanih simptomov so vročinski oblivi, manj pa se govori o vplivu hormonskih sprememb na možgane. Padec progesterona in izrazito nihanje estrogena vplivata na razpoloženje, zaradi česar ženske pogosto postanejo vzkipljive, živčne, razdražljive, celo agresivne. V poznejših fazah perimenopavze se pogosto pojavita jokavost in občutek obupa, zdi se, kot da smo padli v črno, brezizhodno luknjo. Vse je narobe in brezupno, a že naslednji dan je spet vse v redu.

Velik problem sta tudi pozabljivost in utrujenost, pogosto povezani z nespečnostjo. Pomanjkanje spanja je ena največjih težav v perimenopavznem obdobju, saj pogosto vodi v slabšo koncentracijo, izgubo fokusa in težave pri sprejemanju odločitev. Mnoge ženske opisujejo "meglo v glavi" in se celo prestrašijo, da imajo prve znake demence. Vendar gre v resnici za prehodno obdobje, ki mine, ko se možgani prilagodijo novemu hormonskemu ravnovesju in ko uredimo spanec. Včasih pa gre hkrati za opozorilo, da je skrajni čas, da poskrbimo za zdravje možganov tudi z gibanjem in prehrano.

Kako pogosto se pri svojem delu srečujete z ženskami, ki se zaradi menopavznih simptomov soočajo z izzivi na delovnem mestu? Kaj jim svetujete? Kako naj si pomagajo tiste, ki občutijo pritisk in preobremenjenost ali dvomijo vase?

Veliko je odvisno od življenjskega sloga. Na to, kako izraziti bodo simptomi, lahko močno vplivamo sami. Res je, da ima genetika pomembno vlogo, vendar nas epigenetika uči, da lahko s svojim načinom življenja in vplivi iz okolja določene gene aktiviramo ali pa ne. Torej imamo veliko več nadzora, kot si morda mislimo.

To rada ponazorim s podobo grškega svetišča – njegov timpanon stoji na stebrih, ki morajo biti trdni. Enako velja za naše zdravje in dobro počutje, ki temeljita na petih ključnih stebrih: kakovostnem spancu, uravnoteženi prehrani, rednem gibanju, obvladovanju stresa in trdni socialni mreži. Temelj pa je občutek življenjskega poslanstva – zavedanje, zakaj smo tukaj, kaj želimo doseči in kaj zapustiti za seboj. Prav iz tega črpamo motivacijo, da skrbimo zase in vzdržujemo samodisciplino.

Kako pomembna je podpora kolektiva in razumevanje delodajalca?

Ozaveščanje celotnega kolektiva je izjemno pomembno, predvsem za mlajše generacije in moške, ki pogosto ne razumejo, kaj se dogaja. Ženska v menopavzi ne doživlja nečesa nenavadnega ali čudnega, temveč gre za naravno prehodno obdobje, ki prinaša različne izzive, a tudi mine.

Veliko podporo si lahko nudijo že same sodelavke. Če se ženske med seboj spodbujajo pri zdravem življenjskem slogu in si pomagajo pri slabših dnevih, je soočanje s simptomi lažje. Pomembna je torej podpora znotraj generacije, ki vključuje tudi razumevanje, da nismo edine, ki se soočamo s temi izzivi.

Ključno vlogo pa ima tudi delodajalec. Pomembno je, da vodstvo razume, da ima lahko ženska zelo slabe dni, vendar da jim običajno sledijo boljši dnevi. Z odprtim pristopom in brez predsodkov lahko delovno okolje omogoči potrebne prilagoditve – na primer fleksibilnost pri delovnih nalogah ali urniku. Prilagoditve ne koristijo le posameznici, temveč tudi podjetju, saj bo tako ženska še vrsto let produktivna, morda celo napredovala, hkrati pa s svojimi bogatimi izkušnjami lahko pomembno prispeva k mentorstvu mlajših sodelavcev.

Kako lahko ženske same pripomorejo k boljšemu razumevanju menopavze v kolektivu? Je pomembno, da o tem govorijo odprto? Kako naj pristopijo k sodelavcem?

Ključna odgovornost je na strani delodajalca, ki bi moral organizirati izobraževanja in ozaveščati celoten kolektiv. Če se v podjetju ustvari okolje razumevanja, bo tudi ženska, ki spregovori o svojih menopavznih težavah, naletela na podporo. Pomembno je, da zaposleni vedo, da gre za fiziološke spremembe in ne za nekaj neobičajnega ali izmišljenega.

Prav tako bi morali delodajalci vedeti, kako lahko pomagajo na ravni organizacije dela. Prilagoditve, kot so fleksibilen delovni čas, zmanjšanje obremenitev v težjih obdobjih ali možnost dodatne pomoči, lahko bistveno izboljšajo delovno izkušnjo žensk v menopavzi. Fleksibilen delovni čas morda tudi pomeni, da lahko dela dlje, ko se bolje počuti, in opravi kakšno uro manj, ko je počutje slabše. Pomembno je, da se podjetja zavedajo, da gre za prehoden proces, ki pa lahko vpliva na delovno sposobnost.

Ženske same težko odpirajo temo o perimenopavzi in menopavzi, če v kolektivu ni predhodnega ozaveščanja. Zato je izjemno pomembno, da delovno okolje omogoči odprt pogovor brez predsodkov.

Ali so slovenski delodajalci dovolj ozaveščeni o menopavzi in njenem vplivu na delovno sposobnost? Tudi v primerjavi s tujino?

Ozaveščenost se razlikuje od podjetja do podjetja, tako pri nas kot v tujini. V anglosaksonskem svetu, denimo v Veliki Britaniji, ZDA in Avstraliji, obstaja celo certifikat Menopause Friendly Employer. Ponuja smernice, kako lahko delodajalci podprejo zaposlene ženske, prilagodijo delovne pogoje in spodbujajo odprt pogovor o menopavzi. Certifikat podeljujejo podjetjem, ki aktivno uvajajo prijazne politike, izobražujejo zaposlene in omogočajo prilagodljiv delovni čas. Tovrstne prakse so že sprejele tudi nekatere velike organizacije, kot sta policija in vojska, ki tudi nosita certifikat.

Kaj pa v Sloveniji?

V Sloveniji po mojem vedenju še nimamo podjetja, ki bi sistematično naslovilo menopavzo kot del svoje delovne kulture. Resda je delno vključena v certifikat Družbeno odgovoren delodajalec, a za zdaj ne poznam organizacije, ki bi se menopavzi posvetila na celostni ravni.

Katere pravne ali sistemske spremembe bi po vašem mnenju lahko izboljšale položaj žensk v menopavzi na trgu dela? Ste že podali kakšne pobude? Kakšen je bil odziv?

V preteklosti sem že poskusila, a brez večjega odziva. Morda pa je zdaj pravi čas, da se znova obrnem na odločevalce. Vidim pozitivne premike – pred kratkim sem vodila delavnici na UKOM-u, eno za vodilne in drugo za ženske. Takšna ozaveščanja so prvi korak k spremembam.

Menopavza je tudi tesno povezana s starizmom – gre namreč za proces staranja, ki je še vedno tabu. A če bi poskrbeli za ženske, ki predstavljajo polovico delovne sile in vse doživljamo menopavzo, bi bilo koristi veliko. Manj odsotnosti z dela, manj izgorelosti in boljše počutje v kolektivu.

Pogosto se ne zavedamo, da lahko že preproste in poceni rešitve močno izboljšajo delovno okolje. Na primer: če ima ženska vročinske oblive in pogosto prižiga klimatsko napravo, mlajši sodelavki pa to povzroča preglavice, lahko podjetje prepreči konflikte z enostavno prilagoditvijo – denimo s premestitvijo delovnega mesta ali ventilatorjem. Pomembna so tudi urejeni toaletni prostori in dostopna higienska sredstva ter možnost umika v miren kotiček za sprostitev, če je potrebno.

Na izobraževanjih vedno poudarjam tudi pomen zdravega življenjskega sloga. V obdobju perimenopavze nam pomaga omiliti značilne težave,  ključen pa postane v menopavzi – takrat namreč vstopimo v fazo, ko izgubimo zaščito, ki jo hormoni, kot sta estrogen in progesteron, nudijo našemu srcu, možganom in ožilju. Prvih pet let po menopavzi je tako najbolj kritičnih za dolgoročno zdravje. Če v tem obdobju poskrbimo zase, si bomo pri 80 letih hvaležne.

V tujini so že izračunali, koliko gospodarstvo izgubi, če se ne poskrbi za ženske v menopavzi. In to ni zanemarljivo – zdrav in podprt kader pomeni manj bolniških odsotnosti, večjo produktivnost in boljše vzdušje v kolektivu. Upam, da bomo tudi v Sloveniji kmalu spoznali, da je menopavza del delovnega življenja in da jo je smiselno vključiti v delovne politike.

V tujini že poznamo dobre prakse za uspešno podporo ženskam v menopavzi. Kakšne prilagoditve so uvedli?

V Veliki Britaniji imajo menopavzo vključeno tudi v zakonodajo – če je ženska zaradi menopavznih težav diskriminirana, šikanirana ali celo izgubi službo, lahko toži podjetje. Skrb za ženske v tem obdobju je torej tudi pravno urejena na državni ravni.

Podjetja organizirajo izobraževanja za zaposlene, s čimer ozaveščajo tako vodstvo kot sodelavce. Dober primer prihaja iz britanske policije, kjer so oblikovali smernice za vodilne in njihove ekipe, da bolje razumejo menopavzo in kako lahko podprejo sodelavke. Podobne prakse so sprejele tudi druge organizacije – od vojske, bank, zavarovalnic do proizvodnih podjetij. 

Kakšne so posledice, če ženska v menopavzi ne dobi ustrezne podpore v službi – tako psihološke kot karierne?

Pomanjkanje podpore se lahko hitro odrazi v nižji delovni učinkovitosti. Če se ženska ne počuti sprejeto in vključeno v kolektiv, postane manj lojalna delodajalcu in lahko začne razmišljati o odhodu. Pogosto se pojavijo tudi napetosti v kolektivu, saj sodelavci ne razumejo, kaj se z njo dogaja, in lahko njeno vedenje napačno interpretirajo.

Obenem lahko ženska izgubi samozavest in občutek lastne vrednosti, zaradi česar se začne izogibati večjim odgovornostim ali novim izzivom. Če ni podpore in razumevanja, lahko menopavza postane ovira v karieri, čeprav bi ob pravih prilagoditvah in ozaveščenosti lahko ostala enako uspešna in produktivna.

Zakaj bi se podjetja morala truditi za ženske v obdobju menopavznega prehoda? Kakšno vrednost prinašajo "starejše" zaposlene, denimo po 40. letu?

Starejši zaposleni so danes bolj cenjeni kot nekoč. Po produktivnosti niso nič slabši od mlajših kolegov – včasih sicer naloge opravijo nekoliko počasneje, a so praviloma natančnejši, bolj osredotočeni in naredijo manj napak.

Bolj so samozavestni, saj imajo bogate izkušnje, marsikaj so se naučili in so se skozi kariero že večkrat uspešno soočili z različnimi izzivi. So pogosto bolj prilagodljivi in znajo delovati v timu, saj so se skozi leta naučili sodelovanja in reševanja konfliktov.

Njihova vloga v podjetju je ključna tudi zaradi prenosa znanja – s svojimi izkušnjami lahko mlajšim sodelavcem nudijo dragocene vpoglede, hkrati pa so pripravljeni tudi sami sprejemati nova znanja.

Se menopavza v delovnem okolju še vedno dojema kot tabu? Kako jo normalizirati?

Nekatera podjetja so tudi v Sloveniji "zagrizla" v problematiko in začela z uvajanjem sprememb. Ključno je izobraževanje zaposlenih, saj lahko le ozaveščen kolektiv omogoči bolj razumevajoče in podporno okolje.

Sama sem že vodila webinarje za vodilne – že ena ura osnovnih informacij je dovolj, da bolje razumejo, s čim se ženske soočajo. Prav tako so zelo učinkovite delavnice samo za moške, kjer lahko v sproščenem vzdušju postavijo vprašanja, ki jih zanimajo.

Menopavza ni nekaj, kar zadeva le ženske – vsak se prej ali slej sreča s partnerko, sestro, mamo, sodelavko ali prijateljico, ki gre skozi to obdobje. Ko so ljudje ozaveščeni, je manj neprimernih šal, predsodkov in nerazumevanja. Ženske se lažje odprejo in spregovorijo o težavah, kar koristi tako njim kot njihovemu okolju.

Pa je družba dovolj ozaveščena o izzivih, s katerimi se soočajo ženske po 40. letu? Kaj bi lahko izboljšali?

Ne, družba na splošno še ni dovolj ozaveščena. Resda se stvari premikajo na bolje, a pred nami je še dolga pot.

Morda bi bilo smiselno vključiti osnovne informacije o menopavzi že v šolski kurikulum, podobno kot izobraževanja o spolni vzgoji. Ni potrebe po obsežnih učnih urah – že nekaj osnovnih informacij bi pripomoglo k boljšemu razumevanju. Mladina je danes odprta in dovzetna za nova znanja, kar pomeni, da bi se ozaveščenost širila po celotni družbi.

Spomnimo se, kako je bila nekoč tabu tema menstruacija – danes ni več. Enako lahko dosežemo tudi z menopavzo. Pomembno je vsako ozaveščanje, vsaka objava v medijih, vsak pogovor, saj se informacije postopoma širijo in normalizirajo temo.

Katere pa so največje prednosti in priložnosti, ki jih prinaša življenje po 40. letu, v perimenopavzi in menopavzi?

Ko ženska prebrodi menopavzno obdobje, si pogosto oddahne – še posebej, če je imela težave. Olajšanje prinese že, da ni več menstruacije in s tem povezanih neprijetnosti, kot so močne in dolgotrajne krvavitve, PMS, glavoboli, ciste, miomi ali endometrioza. Prav tako izgine tveganje za nepričakovano zanositev.

Psihološko gledano je čas za vnovično iskanje sebe. Otroci pogosto zapustijo dom in ženska se začne spraševati, kaj bi si zdaj želela zase. Ima ogromno izkušenj in modrosti ter lahko izkoristi priložnosti za nov korak v karieri ali življenju. Pogosto tudi postanemo bolj kritične do odnosov in začnemo bolj skrbeti zase. Naučimo se postaviti svoje zdravje in dobro počutje na prvo mesto, kar dolgoročno prinaša večje zadovoljstvo in notranji mir.

Z leti se naučimo, da smo močne in da zmoremo. Mnogo žensk v tem obdobju zaživi na novo – bodisi na osebnem, kariernem ali čustvenem področju.

Ali lahko delite kakšno osebno izkušnjo ali zgodbo, ki bi lahko navdihnila naše bralke pri sprejemanju tega pomembnega in novega življenjskega obdobja?

Tudi sama sem se soočila z izzivi perimenopavze v zelo stresnem obdobju. Delala sem v podjetju, ki je bilo tik pred stečajem, plače so zamujale, stres je bil izjemen – in vse to je še dodatno poglobilo menopavzne težave.

Ko sem dojela, da tako ne morem več naprej, sem dala odpoved. Nekaj časa sem bila brezposelna, bila sem tudi prijavljena na Zavodu za zaposlovanje. V tem obdobju sem se odločila za novo pot in se izšolala za coacha. Zanimalo me je, kako si pomagati pri težavah, in kmalu sem ugotovila, da je na tem področju veliko napačnih informacij. Kot biologinja z izkušnjami v farmaciji sem želela ženskam podajati znanje, ki temelji na kredibilnih informacijah, in jim pomagati, da bi se lažje soočale z izzivi menopavze.

Začetki so bili težki, a ko sem dobila prvi klic s prošnjo, ali lahko predavam o tej temi, sem vedela, da sem na pravi poti. Danes srečujem vedno več žensk, ki se v tem obdobju odločijo za velike spremembe – bodisi na karierni poti bodisi v osebnem življenju. Nekatere se odločijo za napredovanje, ker začutijo, da je zdaj pravi čas, da izkoristijo svoj potencial. Druge se podajo na samostojno pot, saj končno verjamejo vase. Kar nekaj je tudi ločitev, saj ženske spoznajo, da so predolgo tolerirale odnose, ki niso bili zdravi.

Menopavza je obdobje sprememb – in tiste, ki si prisluhnejo in si dovolijo slediti svojim željam, iz tega obdobja izstopijo močnejše, bolj samozavestne in zadovoljne. Zato je pomembno, da se menopavza ne dojema kot konec nečesa, ampak kot začetek novega, polnega in kakovostnega življenja.