5 napak, ki jih med vročinskim valom delamo vsi (in nas še bolj pregrejejo)

Ko se temperature dvignejo nad 30 stopinj, telo preklopi v način preživetja. Srčni utrip se pospeši, krvne žile se razširijo, potenje se okrepi, energija pa pade. Poletna vročina ni le neprijetna, temveč predstavlja resen stres za organizem, še posebej za ženske, ki so zaradi hormonskih nihanj pogosto bolj občutljive na temperaturne spremembe.

Strokovnjaki iz Centers for Disease Control and Prevention (CDC) pojasnjujejo, da telo med vročino deluje pod izjemnim fiziološkim stresom, saj mora neprestano uravnavati notranjo temperaturo. Harvard Health Publishing dodaja, da se ob visokih temperaturah poveča izguba tekočine in elektrolitov, kar lahko vodi v dehidracijo, glavobole in občutek izčrpanosti. Mayo Clinic opozarja, da se sposobnost telesa za učinkovito hlajenje zmanjša, zato že majhne napake – premalo vode, težka hrana ali prevelike temperaturne razlike – povzročijo dodatno obremenitev srca in živčnega sistema.

Vročinski val vpliva tudi na kakovost spanja, raven hidracije, razpoloženje in celo na kožo. Zato je pomembno, da se izognemo navadam, ki nas dodatno obremenjujejo. Spodaj so najpogostejše napake, ki jih delamo – in zaradi katerih nam je še bolj vroče.

Veliko žensk poleti še vedno posega po oprijetih oblačilih, sintetičnih materialih ali temnih barvah, ki privlačijo toploto. Tkanine, kot so poliester, elastan in akril, preprečujejo, da bi koža dihala, zato se telo pregreje še hitreje.

Najboljša izbira so lahkotni, zračni materiali, kot sta lan in bombaž, ter kroji, ki omogočajo gibanje in pretok zraka. Svetle barve odbijajo sončne žarke, zato se telo manj segreje. Čeprav so poletne obleke videti romantično, je pomembno, da izberemo takšne, ki niso iz umetnih vlaken.

Med vročinskim valom telo izgublja ogromno tekočine, zato je hidracija ključna. A mnoge ženske posegajo po ledeni kavi, gaziranih pijačah ali alkoholu, ki telo v resnici še bolj dehidrira.

Tudi pitje zelo mrzle vode ni idealno, saj lahko povzroči krčenje žil in paradoksno upočasni hlajenje telesa. Najboljša izbira je mlačna voda, kokosova voda ali napitki z elektroliti, ki pomagajo nadomestiti izgubljene minerale.

Čeprav je skušnjava velika, da klimo nastavimo na najnižjo možno temperaturo, to telesu povzroča šok. Prevelike temperaturne razlike med zunanjostjo in notranjostjo lahko vodijo v glavobole, utrujenost in celo prehlad. Strokovnjaki priporočajo, da razlika med zunanjo in notranjo temperaturo ni večja od 6 do 8 stopinj. Telo se tako lažje prilagodi, počutje pa ostane stabilnejše.

Med vročino bi morale jesti lahkotno, a pogosto posegamo po hitri hrani, ocvrtih jedeh ali težkih obrokih, ki obremenijo prebavo. Ko prebavni sistem dela s polno paro, se telesna temperatura dodatno dvigne, kar povzroči občutek vročine in utrujenosti. Najboljše so solate, sadje z veliko vode, hladne juhe, ribe in zelenjava. Telo se tako ohlaja hitreje, energija pa ostane stabilna.

Spanje je ena največjih žrtev vročinskih valov. Če je v spalnici več kot 25 stopinj, telo težko preide v globoko fazo spanja. Mnoge ženske spijo brez rjuhe, brez ventilacije ali z odprtimi okni, kar pogosto ne pomaga.

Najbolj učinkovito je ustvariti prepih, uporabiti ventilator, zatemniti prostor čez dan in spati v tanki bombažni pižami. Tudi hladna prha pred spanjem lahko pomaga, vendar naj bo kratka in ne preveč mrzla, da telo ne doživi šoka.

Vir: CDC, Harvard Health Publishing, Mayo Clinic