Strokovnjaki razkrivajo, zakaj se po hujšanju v večini primerov teža vrne

Debelost postaja eden največjih zdravstvenih izzivov sodobne družbe, vendar jo še vedno pogosto razumemo preveč poenostavljeno – predvsem kot vprašanje volje ali življenjskega sloga. V resnici gre za kompleksno kronično bolezen, na katero vplivajo genetika, hormoni, delovanje možganov, stres in okolje.

Mnogi ljudje se znajdejo v začaranem krogu diet, izgube kilogramov in ponovnega pridobivanja teže. Kljub trudu in motivaciji rezultati pogosto niso trajni. Razlog pa ni pomanjkanje volje, temveč način, kako naše telo naravno reagira na hujšanje.

Nova dieta, nova pravila, nova motivacija. In čez nekaj časa isti rezultat. Če se vam to ponavlja, niste edini. Večina diet temelji na omejitvah, ki jih je dolgoročno težko vzdrževati. Ko zmanjšamo vnos hrane, telo reagira: upočasni presnovo in poveča občutek lakote. Telo lahko po hujšanju zmanjša porabo energije za do 15–20 %, kar pomeni, da porabi manj kalorij kot prej.

Zato se pogosto pojavi tako imenovani yo-yo efekt, ko se teža vrne. Večina ljudi po dieti v enem do petih letih ponovno pridobi izgubljeno težo. Težava ni v pomanjkanju discipline, ampak v tem, da ekstremni pristopi niso vzdržni. Sodobni pristopi temeljijo na postopnih spremembah, prilagoditvi posamezniku in dolgoročni vzdržnosti. Gre za ravnovesje, ne za ekstreme.

Debelost prizadene več kot 20 % odraslih v Evropi, delež pa še naprej narašča. Ko izgubimo težo, telo to pogosto zazna kot grožnjo. Zato sproži mehanizme, ki povečajo občutek lakote in zmanjšajo porabo energije. Posledica je, da se teža začne vračati. Raziskave kažejo, da več kot 80 % ljudi po hujšanju težo ponovno pridobi.

Veliko ljudi z debelostjo ima podobno izkušnjo: trudijo se, spreminjajo navade, a rezultati niso trajni. Ko se teža vrne, se pogosto pojavi občutek krivde. "Delam vse prav, pa kilogrami ne gredo dol," pravijo.

V resnici pa debelost ni zgolj posledica odločitev, ampak kompleksne kombinacije bioloških, psiholoških in okoljskih dejavnikov. Ljudje z debelostjo pogosto čakajo več let, preden poiščejo strokovno pomoč.

Stigma, ki spremlja debelost, dokazano vpliva na slabše zdravstvene izide in manjšo motivacijo za zdravljenje. Namesto podpore se posamezniki pogosto soočajo z obsojanjem. Razumevanje debelosti kot bolezni omogoča drugačen pristop, tak, ki temelji na podpori, ne na krivdi.

V ponedeljek, 15. junija, bo v ljubljanski Cukrarni potekala konferenca Telo, teža in zdravje brez mitov, ki ni namenjena le strokovni razpravi, temveč predvsem ljudem, ki imajo osebno izkušnjo s telesno težo, ponavljajočimi se poskusi hujšanja ali občutkom, da kljub trudu ne pridejo do trajnih rezultatov.