Bolezni ščitnice v grobem delimo na morfološke in funkcijske. Pri prvih gre za vidne spremembe v velikosti in zgradbi, ki se izražajo v obliki golšavosti. Simptomi in težave so posledica pritiska na strukture na vratu. Ob denimo pritisku na sapnik je oteženo dihanje, ob pritisku na požiralnik je oteženo požiranje, ob pritisku na glasilke je bolnik lahko hripav, je nanizal predstojnik Oddelka za nuklearno medicino v UKC Maribor, prim. Mitja Topalovič, dr. med., specialist internist.

Pri funkcijskih motnjah ščitnica preveč ali premalo deluje. Ob izločanju preveč ščitničnih hormonov govorimo o hipertirozi, ob upočasnjenem delovanju o hipotirozi. Znaki so dokaj vsakdanji in zelo nespecifični, zato je včasih težko na prvo žogo posumiti na težave s ščitnico. Hipotiroza se namreč izraža v utrujenosti, brezvoljnosti, upočasnjenem srčnem utripu, pridobivanju telesne teže. Bolniki imajo suho in luskinasto kožo ter težje prenašajo nizke temperature, saj jih pogosto zebe. Pri hipertirozi se pojavljajo utrujenost, hiter srčni utrip, živčnost, tresenje rok, pospešena prebava, hujšanje, prekomerno znojenje in izpadanje las.

Ena od bolezni, povezanih s ščitnico, je tudi bazedovka, ki je najpogostejši vzrok za čezmerno delovanje ščitnice. Pri avtoimunski bolezni nastanejo protitelesa, ki spodbujajo delovanje ščitničnih celic. Običajno se pojavi okoli 40. leta starosti, znaki pa so razbijanje srca, živčnost, hujšanje, izdatno potenje in povečana ščitnica, približno polovica obolelih pa ima tudi vidne spremembe na očeh.

Diagnostika je enostavna

Nepravilnosti v delovanju ščitnice je mogoče ovreči ali potrditi s krvno preiskavo. Če izvidi pokažejo na motnje, sledi napotitev k specialistu, ki odredi ustrezno zdravljenje. Pri golšavosti je edina možnost operacija, ki pa največkrat niti ni potrebna. Zanjo se odločimo, če golša pritiska na sosednje strukture, če raste, če gre za rakave spremembe in tudi če bolnica želi zaradi estetskih razlogov, je naštel specialist za zdravljenje motenj ščitnice.

Funkcijske motnje medtem zdravijo z zdravili, hipertirozo s tirostatiki, hipotirozo pa s ščitničnimi hormoni. Pri nadomeščanju hormonov je zdravljenje praviloma doživljenjsko, pri hipertirozi skušajo z zdravili zaustaviti prekomerno delovanje ščitnice. Ob morebitnem neuspehu se odločijo za zdravljenje z radioaktivnim jodom, ki se nakopiči v ščitnici in oddaja radioaktivne žarke, ki izničijo ščitnične celice in upočasnijo njeno delovanje. Tedaj sledi hipotiroza in doživljenjsko zdravljenje z nadomeščanjem ščitničnih hormonov. Določen odstotek bolnic tudi občuti neželene učinke zdravljenja, kot so pogosti glavoboli, nespečnost in bolečine v mišicah, a praviloma po menjavi zdravil izzvenijo.

Sicer pa ni specifičnih navodil, kako morda preprečiti ali omiliti motnje ščitnice. Vzroki so običajno genetsko pogojeni, bolje je ne kaditi, kajti opažajo, da so ščitnične bolezni nekoliko pogostejše pri kadilcih. Napotki za zdravljenje so dokaj enostavni: redno jemanje zdravil in pregledi pri zdravniku. Dr. Mitja Topalovič obenem priporoča splošna načela zdravega načina življenja in močno odsvetuje vsa prehranska dopolnila z jodom, ki velja za ključnega pri pravilnem delovanju ščitnice. A ne smemo ga zaužiti preveč – priporočljiv dnevni vnos je med 100 in 150 mikrogramov, kar lahko zaužijemo z uživanjem normalnih količin jodirane kuhinjske soli.   

Bolezni ščitnice so pogoste. Letno v Sloveniji obravnavajo okoli 3000 do 4000 bolnic s hipotirozo, 2000 z golšavostjo in približno 1000 z bazedovko, kar je skupno okvirno okoli 7000 bolnikov. Ob neustreznem in nepravočasnem zdravljenju so lahko hude posledice. Pri hipotirozi lahko nastopi hipotirotična koma, ki se pogosto konča s smrtjo, pri hipertirozi hipertirotična kriza, ki je tudi smrtno nevarna in zahteva takojšnje ukrepanje. Ampak dr. Mitja Topalovič v svojih 25 letih dela z bolniki še ni bil priča hudim zapletom, ker so na srečo motnje ščitnice pri nas dovolj zgodaj in hitro prepoznane ter seveda posledično tudi zdravljene.