Ali je sedenje s prekrižanimi nogami nevarno za naše zdravje?

Za mnoge je sedenje s prekrižanimi nogami neizogibno vsakodnevno početje, še posebej pri ženskah, pogosto pa je spremljano z opozorili o potencialnih poškodbah sklepov. A kot pojasnjujejo ortopedi in fizioterapevti, osrednji problem ne tiči toliko v sami pozi, temveč v času, ki ga v njej preživimo, piše Tportal. 

Čeprav so pretekli nasveti poudarjali, da je to navado treba v celoti opustiti, se sodobne raziskave nagibajo k razumevanju biomehanike telesa, ki kaže, da kratkotrajno in občasno sedenje s prekrižanimi nogami pri zdravih posameznikih ne povzroča trajnih poškodb. 

Strokovnjaki, kot so ortopedi in fizioterapevti, pojasnjujejo, da sedenje z eno nogo preko druge lahko privede do začasnih sprememb v položaju kolkov in kolen. To poveča obremenitev na ligamente in lahko povzroči občutek "izkrivljenosti". Vendar pa ti začasni učinki ne vodijo do razvoja artritisa ali trajnega uničenja hrustanca, piše Tportal. 

Hrbtenica, da ohrani ravnotežje in vaše težišče nad medenico, mora kompenzirati spremembo položaja spodnjega dela telesa. To vpliva tudi na položaj glave, saj se lahko vratna vretenca zaradi te kompenzacije "izkrivijo". Kljub temu, kot pišejo strokovni viri, sam položaj kratkoročno ni kritičen, če ste sicer zdravi. Glavni problem nastopi pri daljšem zadrževanju v isti, statični pozi, še poudarjajo.

Če vam je sedenje s prekrižanimi nogami udobno, zdravniki svetujejo, da to počnete občasno, ne pa kot edini način sedenja. Pomembno je tudi redno menjavati stran, na katero prekrižate noge, in vsakih trideset minut naredite kratko pavzo za hojo, piše ABC News. Pri delu za računalnikom je idealen položaj, da imate stopala na tleh, kolena pa v višini ali malo pod ravnjo kolkov. S tem boste zaščitili tako kolena kot hrbet, še dodajajo. 

Pravi problem nastane, ko sedite v eni sami, statični pozi, tudi s prekrižanimi nogami, neprestano in brez premorov za vstajanje ali raztezanje – in to skozi daljše časovno obdobje, denimo leta. Takšno kronično vedenje vodi v pogostejše bolečine, občutek otrdelosti in neugoden občutek "težkih nog", piše ABC News, ki povzema trditve priznanih fizoterapevtov iz Sydneya. 

Poleg tega mora hrbtenica nenehno kompenzirati spremenjeno držo, kar povzroča napačno poravnavo vretenc, še posebej v vratnem predelu. Ta stalna kompenzacija obremenjuje kosti v vratu in sčasoma lahko povzroči kronične bolečine ali ukočenost, še opozarjajo omenjeni fizioterapevti. 

Vir: tportal.hr, abc.net.au