Katere vitamine in minerale, ki jih lahko kupimo v lekarnah in v specializiranih trgovinah, bi priporočali za krepitev imunskega sistema in zakaj?

Za krepitev imunskega sistema je izrednega pomena vitamin D, saj sodeluje pri imunskem odgovoru organizma in se lahko njegovo pomanjkanje izraža v povečani občutljivosti imunskega sistema za infekcijo. Med epidemijo novega koronavirusa se je njegovo uživanje zelo povečalo, pomembno pa je omeniti, da se držimo priporočil znanstvene stroke in omejimo uživanje na priporočene količine.

Vitamin C ima poleg antioksidativnih lastnosti pomembno funkcijo tudi pri prirojenem in pridobljenem imunskem sistemu, zaradi česar je izrednega pomena pri krepitvi imunskega odgovora. Za vzdrževanje in razvoj celic imunskega sistema je izmed mineralov prav tako pomemben cink. Izpostavila bi še železo, ki pomaga telesu prinašati kisik do celic in je pomemben tudi za zorenje celic imunskega sistema.

Ali za krepitev imunskega sistema svetujete tudi uživanje probiotikov? Če da, zakaj, v kakšni obliki? Ali jih priporočate vsem oz. komu jih še posebej svetujete in komu jih morda odsvetujete?

Gastrointestinalni trakt sestavlja mikrobiološko zelo aktiven sestav, ki sodeluje pri delovanju imunskega sistema. Skozi usta zaužite probiotične bakterije aktivirajo celice imunskega sistema in tako skrbijo za ustrezen imunski odziv organizma.

Dokazano je, da pri stanjih podhranjenosti in debelosti vnos probiotikov izboljša imunski odziv organizma, prav tako se je pri dojenčkih probiotična terapija izkazala za učinkovito pri preprečevanju imunsko pogojenih bolezni v otroštvu. Največ imunomodulatornih lastnosti namreč izkazujejo določeni sevi iz vrst laktobacilov, bifidobakterij in saharomicetov.

Katerih vitaminov in mineralov ne moremo dovolj dobiti s prehrano (predvsem v jesenskih in zimskih mesecih)?

Vitaminska terapija ob raznovrstni in uravnoteženi prehrani ni potrebna. Dejstvo pa je, da nam dandanes ritem življenja le redko dopušča, da se prehranjujemo povsem uravnoteženo. Zato je občasno jemanje vitaminov priporočljivo, kar je še posebej aktualno v zimskem času, ko nimamo na voljo toliko kakovostno pridelanih vrtnin, ki jih v spomladanskem ali poletnem času ne manjka.

V maščobah topni vitamini A, D, E in K se zelo hitro distribuirajo v krvni obtok. Nalagajo se v mastnem tkivu in dolgotrajna uporaba večjih odmerkov od priporočenih lahko vodi tudi do zastrupitev. Nasprotno je krajše delovanje vitaminov, topnih v vodi, kot so vitamin C in vitamini skupine B. Dokaj hitro se izločijo z urinom, zato je zelo pomembna njihova stalna zastopanost v prehrani.

Minerale moramo vse življenje vnašati v telo, saj jih ne zmoremo sami proizvajati. Za delovanje človeškega organizma je nujno stalno vzdrževanje količine mineralov, ki še posebej v rastlinski hrani zelo variira in je odvisna od sestave tal, podnebja, letnega časa.

Dovolj velik vnos mineralov pa še ne pomeni zadostne količine v organizmu, saj so absorpcija, porazdelitev in izločanje odvisni od različnih dejavnikov pri vsakem posamezniku.

Sicer pa organizem potrebuje več kot 100 miligramov oligoelementov (magnezij, kalcij, fluor, natrij, kalij, žveplo, klor), vsi ostali so t. i. elementi v sledeh.

Na kaj moramo biti pozorni pri jemanju vitaminov in probiotikov oz. nasploh pri jemanju prehranskih dodatkov?

V poplavi številnih izdelkov z vitamini in minerali se lahko posameznik znajde pred težko odločitvijo. Poudarila bi, da mora biti prvi kriterij varnost. Pripravki priznanih proizvajalcev so večinoma podvrženi strogemu nadzoru njihove proizvodnje, upoštevanju predpisanih farmacevtskih standardov in dokumentiranemu postopku s številnimi preizkušanji.

Kot že zgoraj omenjeno, se vitamini v osnovi delijo na dve skupini: na vitamine, topne v vodi (vitamin C in vitamini B-kompleksa), in na vitamine, topne v maščobah (A, D, E, K). Uporablja se jih tako v terapevtske kot preventivne namene, prav vsi znani vitamini so tudi klinično preverjeni. Njihova aktivnost se običajno izraža v mednarodnih enotah (i.e.), v miligramih (mg) ali mikrogramih (g).

Kakovost vitaminskih in mineralnih pripravkov, prodajanih kot hrana ali zdravila, je npr. v ZDA pod stalnim nadzorom FDA (Food and Drug Administration). Že od leta 1941 predpisujejo priporočene dnevne količine (RDA = Recommended Dietary Allowances) vitaminov in mineralov glede na spol, starost in fiziološko stanje (nosečnost, dojenje ...) uporabnika. Vrednosti RDA so sprejete s ciljem preprečevanja akutnega pomanjkanja vitaminov, periodično se spreminjajo v skladu z novimi spoznanji in so pod stalnim nadzorom združenj, ki skrbijo za zdravje.

Pri nas je za izdelke, ki so razvrščeni kot zdravila, v skladu z zakonodajo o zdravilih odgovorna Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke, medtem ko je za prehranska dopolnila relevantna zakonodaja s področja živil. Izdelek se razvrsti med zdravila oz. dietetična živila na podlagi vsebnosti vitaminov in mineralov ter oligoelementov v dnevnem odmerku izdelka.

Evropska agencija za varnost hrane (European Food Safety Authority – EFSA) je določila referenčne prehranske vrednosti za različne populacijske skupine, ki predstavljajo osnovo za prehranska priporočila. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je leta 2020 objavil posodobljena priporočila "Referenčne vrednosti za energijski vnos in vnos hranil", ki so povzete po D-A-CH referenčnih vrednostih za vnos hranil. 

Vitamine je treba vedno jemati v skladu z navodili lekarniškega strokovnega delavca. Številni posamezniki se namreč v želji po varovanju zdravja zatečejo k previsokim dnevnim vnosom vitaminov, kar lahko vodi v hipervitaminozo, motnjo v organizmu, ki jo povzroči jemanje prevelikih količin vitaminov. Pri vitaminih, topnih v vodi, so hipervitaminoze sicer redke, saj se višek izloči z urinom. Večinoma pa se pojavijo pri čezmernem vnosu vitaminov, topnih v maščobah, ki se v organizmu zadržujejo dlje časa in lahko povzročijo tudi škodljive učinke. Omenila bi predvsem vitamin D, ki se je zaradi epidemije novega koronavirusa znašel skorajda v vsakem gospodinjstvu.

Pomembno je tudi preveriti rok uporabnosti izdelka, saj se po preteku lahko izgublja vsebnost vitaminov.

Če bi še kar koli izpostavili glede jemanja vitaminov, mineralov in dodatkov k prehrani, prosim.

Večina vitaminov se zaužije in nadomesti s hrano. Vendar nam današnji ritem življenja le redko omogoča, da se prehranjujemo povsem uravnoteženo, zato je smiselna občasna vitaminska terapija. Včasih je tudi ob normalni prehrani potrebna dodatna vitaminska terapija, ob npr. posebnem fiziološkem (nosečnost, dojenje, obdobje rasti pri otrocih) ali patološkem stanju (razna obolenja, motnje v resorpciji ...). Vitamine in minerale je glede na številna znanstvena dela prav tako priporočljivo jemati z obrokom.