Rak materničnega vratu je v svetu četrti najpogostejši ženski rak. Letno zboli okoli 530.000 in umre okoli 279.000 žensk, večina, okoli 85 odstotkov, v manj razvitih območjih sveta. Največje breme tega raka je Afriki, najmanjše pa Avstraliji, Novi Zelandiji in zahodni Aziji. V Evropi, kjer je rak materničnega vratu šesti najpogostejši rak pri ženskah, na leto zboli okoli 60.000 in umre okoli 24.000 žensk. V Sloveniji se rak materničnega vratu ne uvršča več med pogoste rake, saj se je po uvedbi presejalnega programa za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb materničnega vratu Zora leta 2003 pogostost tega raka prepolovila. V zadnjih letih v Sloveniji za rakom materničnega vratu na leto zboli okoli 120 žensk in umre med 40 do 50 žensk.

Z dobro organiziranim presejalnim in cepilnim programom do eliminacije raka materničnega vratu

V letu 2017 smo v Sloveniji zabeležili rekordno majhno število novih primerov raka materničnega vratu, in sicer 82. To je po besedah vodje programa Zora Urške Ivanuš zagotovo razveseljivo, a moramo zaradi majhnega števila novih bolnic pri interpretaciji biti zadržani in počakati še kako leto ali dve. "Vendar pa podatki v zadnjih letih nedvomno kažejo, da je Slovenija na poti k eliminaciji raka materničnega vratu," je pred tednom boja proti raku materničnega vratu, ki ga bomo obeležili v prihajajočem tednu, izpostavila Ivanuševa.

Eliminacijo raka materničnega vratu je ob učinkovitem presejalnem programu mogoče doseči s precepljenostjo populacije proti okužbi s človeškimi papiloma virusi (HPV), ki povzročajo predrakave spremembe in raka materničnega vratu. Okužbe s HPV so zelo pogoste, saj se vsaj enkrat v življenju okužimo vsi, večina okužb pa poteka brez znakov bolezni in izzveni.

Klinične raziskave so pokazale, da cepljenje proti HPV v državah, ki so začele cepiti zgodaj in uspele doseči visoko precepljenost, že zmanjšuje breme predrakavih sprememb in raka materničnega vratu, pa tudi genitalnih bradavic, pojasnjuje Mario Poljak z ljubljanskega inštituta za mikrobiologijo. Cepljenje namreč lahko prepreči od 70 do 90 odstotkov tega raka.

"Cepljenje je najbolj učinkovito pred vstopom v spolno življenje, ko oseba še ni bila izpostavljena okužbi s HPV. Smiselno pa je tudi kasneje, saj cepivo zaščiti pred sevi HPV, s katerimi se oseba še ni okužila," pojasnjuje Leon Meglič z ljubljanske ginekološke klinike.

Sodelovanje in izobraževanje ključna za učinkovito preventivo

Precepljenost proti HPV v Sloveniji je sicer še vedno nizka. Čeprav je pri nas od leta 2009 na voljo cepljenje deklic na sistematskih pregledih v šestem razredu, ki je plačano iz sredstev osnovnega zdravstvenega zavarovanja, se za cepljenje približno polovica staršev ne odloči.

Specialistka šolske medicine Miroslava Cajnkar Kac je prepričana, da je odločitev za cepljenje odvisna od zaupanja zdravnikov, dobrega sodelovanja zdravstvenega tima s starši, objektivnim podajanjem informacij in nenehnega izobraževanje zdravstvenih delavcev. "Cepljenje pri taki starosti ne pomeni, da deklice spodbujamo k zgodnjim spolnim odnosom, kar je tudi eden od pomislekov pri odločitvi glede cepljenja otrok," pojasnjuje Cajnkar Kacova. Med 9. in 12. letom starosti je imunski odgovor pri cepljenju proti HPV največji, večina do takrat tudi še ni vstopila v spolno življenje. "Z otroki se tudi pogovarjamo o tem, kako pomembno je, kakšne odnose bodo imeli, ko bodo odrasli, in kakšen odnos naj imajo ženske, ko bodo skrbele za svoje reproduktivno zdravje," je še poudarila zdravnica.

Zdravljenje uspešnejše pri zgodnjem odkritju bolezni

Rak materničnega vratu se razvija nekaj časa, zato ga je mogoče, če je odkrit pravočasno, uspešno zdraviti. "A tudi predrakave spremembe niso nedolžne. V večini primerov moramo izrezati del materničnega vratu, kar pomeni, da je oslabljen. Zaradi tega lahko pride do zapletov v nosečnosti," je še opozoril ginekolog Meglič. Zato je pomembno, da se ženske redno udeležujejo presejalnih pregledov. Predrakave in zgodnje rakave spremembe materničnega vratu praviloma ne povzročajo težav, zato jih brez pregledov le redko odkrijemo. Večina žensk, ki zboli za rakom materničnega vratu, se programa Zora ne udeležuje redno. Te ženske praviloma zbolijo za razširjeno ali razsejano obliko raka, pri katerem je napoved izida slabša.

V programu Zora zato vse ženske pozivajo, da se redno udeležujejo presejalnih pregledov, tudi po koncu rodne dobe. Programa se namreč še vedno premalo udeležujejo ženske med 50. in 64. letom starosti, zato so bolj ogrožene, da bodo zbolele in da bo rak pri njih odkrit v napredovalem stadiju.