
Gre za težave, ki niso le neprijetne – dolgotrajne izgube krvi lahko vodijo v resne zdravstvene zaplete, kot sta pomanjkanje železa in anemija, ter močno vplivajo na kakovost življenja. Žal se številne ženske z njimi sprijaznijo, jih zmotno jemljejo kot "normalne" in prepozno poiščejo strokovno pomoč.
Menstrualni cikel je naravni proces, ki spremlja žensko skozi velik del življenja. A ko menstruacija postane preobilna, predolga ali prepogosta, lahko preraste v resen zdravstveni problem. Poleg fizičnih posledic, kot sta kronična utrujenost in slabokrvnost, se pojavijo tudi psihični in socialni učinki, ki negativno vplivajo na vsakdanjik.
Veliko žensk podcenjuje vpliv močnih krvavitev na svoje zdravje in jih dojema kot nekaj običajnega, saj se jim to dogaja že dolgo. A redne in obvladljive menstruacije niso izjema, temveč pravilo zdravega cikla, opozarja licencirana svetovalka za naravno plodnost, RDT-terapevtka in diplomirana medicinska sestra Alison Kogoj.
Motnje menstrualnih krvavitev se razvrščajo glede na pogostost, količino, trajanje, (ne)rednost in celo odsotnost menstruacije. Čeprav se menstruacije naravno razlikujejo med posameznicami, velja, da so znak za ukrepanje cikli krajši od 21 dni in menstruacije, ki trajajo več kot sedem dni.

Poleg prekratkih ciklusov in predolgih menstruacij so lahko tudi preobilne krvavitve. Običajna količina menstrualne krvi znaša med 30 in 80 mililitrov na cikel, kar ustreza menjavi zaščite na tri do štiri ure. O prekomerni krvavitvi oziroma menoragiji govorimo, ko ženska izgubi več kot 80 mililitrov na cikel, menja zaščito na uro ali pogosteje, opaža strdke večje od dva do tri centimetre, krvavitve pa močno vplivajo na njeno vsakodnevno življenje. A še pomembnejša od številk je subjektivna izkušnja, poudarja Alison Kogoj. Če menstruacija povzroča izčrpanost, slabokrvnost ali celo socialno izolacijo, je to razlog za obravnavo, četudi količine menstrualne krvi ne presegajo zgornje meje.

Kaj povzroča (pre)močne menstruacije?
Vzroki za obilne krvavitve so različni. Med ginekološkimi so miomi, endometrioza, adenomioza, polipi, hormonska neravnovesja (denimo pomanjkanje estrogena), sindrom policističnih jajčnikov (PCOS). Vzrok so lahko tudi sistemske bolezni, kot so bolezni ščitnice ali motnje strjevanja krvi (npr. Von Willebrandova bolezen), uporaba določenih zdravil (antikoagulanti, antidepresivi, hormonska terapija, kemoterapevtiki), spontani splav ali zunajmaternična nosečnost.
Pomembno vlogo igrajo tudi življenjski slog, prehrana, starost in stres. Kronični stres lahko privede do nepravilnih ali odsotnih ovulacij, kar povzroča neredne in močne krvavitve. Pogost vzrok je hormonsko neravnovesje – v mladosti zaradi nezrelega hormonskega sistema ali v perimenopavzi, ko estrogen nima več "protiuteži" v obliki progesterona in se sluznica maternice zadebeli, krvavitve pa postanejo močnejše in dolgotrajnejše. Motnje ovulacije lahko povzroča tudi prekomerna telesna teža, med vzroki za menstrualne težave pa so še inzulinska rezistenca, pomanjkanje hranil in porušena črevesna mikrobiota.

Lahko ženska sama prepozna znake pomanjkanja železa ali slabokrvnosti?
Močne in dolgotrajne krvavitve lahko vodijo v pomanjkanje železa in slabokrvnost (anemijo). Med pogostimi simptomi so: kronična utrujenost, bleda koža, izpadanje las in krhki nohti, slabša koncentracija ter oslabljen imunski sistem. Močne krvavitve pogosto spremljajo tudi bolečine ter vplivajo na delo, gibanje in spanje. Poleg fizičnih so prisotne psihične posledice, ki se kažejo kot tesnoba, depresija in občutki izgube nadzora nad telesom, kar je še posebej hudo v mladosti ali v socialno najbolj aktivnih letih, je opisala Alison Kogoj.

Na vprašanje, ali lahko ženska sama prepozna znake pomanjkanja železa ali slabokrvnosti, odgovarja pritrdilno: "Da." Poleg utrujenosti, pomanjkanja energije in blede polti opozarjajo še zasoplost, razbijanje srca, lomljivi lasje in nohti, glavoboli, razdražljivost, pozabljivost, slabša odpornost in večja občutljivost na mraz. A dokončno diagnozo lahko potrdi le laboratorijska preiskava. Osnovne preiskave vključujejo hemogram (hemoglobin, hematokrit, MCV, MCH), feritin (kazalnik zalog železa), železo v serumu, TIBC, transferin, včasih tudi retikulocite (stopnja nastajanja novih rdečih krvnih celic). Pomembno je vedeti, da lahko anemija obstaja tudi ob še normalnem hemoglobinu, če so zaloge železa že izpraznjene, kar pokaže nizek feritin, je opozarila sogovornica.

Kako poteka zdravljenje in kako si lahko ženske pomagajo?
Zdravljenje močnih krvavitev je vedno odvisno od vzroka, resnosti težave in želja posameznice, denimo glede plodnosti. Možnosti vključujejo spremembo življenjskega sloga (prehrana, gibanje, obvladovanje stresa), uvedbo prehranskih dopolnil (železo, vitamin C, B12, folna kislina), hormonsko podporo (dodatek progesterona v drugi polovici cikla), zdravila – nesteroidne antirevmatike (NSAID za zmanjšanje bolečine in krvavitev) ter tudi kirurške posege (ablacija endometrija, odstranitev miomov ali polipov, v hudih primerih odstranitev maternice), je obrazložila Alison Kogoj.
Ženske si lahko pomagajo z uživanjem z železom bogate prehrane (rdeče meso, stročnice, bučna semena, temna listnata zelenjava) in kombinacijo železa z vitaminom C (na primer pomarančni sok). Zmanjšajo naj uživanje kave in mlečnih izdelkov ob jemanju železa, redno naj spremljajo svoj menstrualni cikel, skrbijo za redno telesno aktivnost in kakovosten spanec ter – kar je najpomembneje – pravočasno poiščejo strokovno pomoč, ko opazijo spremembe.

Ne sprejemajte močnih krvavitev kot "normalnih"
"Preventiva je ključna!" je poudarila Alison Kogoj. "Močne krvavitve niso "normalne" samo zato, ker trajajo že dolgo. Veliko žensk se navadi na neprijetne simptome in jih ne omeni zdravniku – a pravočasna obravnava lahko prepreči hujše zaplete. Ne zanemarjajte utrujenosti, ki ni nujno le posledica napornega življenja, ampak lahko pomeni pomanjkanje železa," je opozorila.

Ženske poziva, naj bodo pozorne na spremembe menstrualnega vzorca, še posebej v perimenopavzi, in naj se ob kakršnih koli dvomih posvetujejo s strokovnjakom. Pravočasna diagnostika in ukrepanje lahko ohranita ne le zdravje, temveč tudi dobro počutje in samozavest.

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV