Veliko večjo nevarnost za naše zdravje predstavlja kožni rak, ki ga delimo ga na melanomskega in nemelanomskega. Najnevarnejša oblika kožnega raka je maligni melanom, ki predstavlja približno 5 odstotkov vseh kožnih rakov, odgovoren pa je za več kot 90 odstotkov smrtnih primerov te bolezni. Nevaren je predvsem zato, ker se razmeroma hitro razširi v sosednja tkiva in druge organe. Najboljša metoda za odkrivanje melanoma je t. i. metoda ABCDE, ki nas opozarja, na katere spremembe znamenj moramo biti pozorni: če je asimetrično, če ima nepravilen rob z izrastki, če je večbarvno od svetlo rjave do črne in je večje od šest milimetrov, ter če se pojavijo spremembe v obliki, barvi oz. debelini znamenja. Gre za eno redkih bolezni, ki jo lahko dejansko opazimo. Zato je bistveno, da redno pregledujemo kožo in melanom pravočasno odkrijemo, dovolj pozornosti pa je treba nameniti tudi ustrezni zaščiti pred soncem.

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije nemelanomski kožni rak vsako leto diagnosticirajo dvema do trem milijonom svetovnega prebivalstva, 132.000 ljudem pa melanom. Ta številka naj bi se do leta 2015 v državah, kjer je večina prebivalstva belopolta, še podvojila. Letno v Sloveniji melanom odkrijejo pri nekaj manj kot 500 bolnikih, število na novo odkritih obolelih pa je vsako leto večje za 5 do 7 odstotkov. V rizično skupino spadajo ljudje z zelo svetlo kožo, svetlimi, rdečimi ali svetlo rjavimi lasmi in modrimi, zelenimi ali sivimi očmi. Ti ljudje so pogosto pegasti, zlahka jih opeče sonce, njihova koža pa običajno ne porjavi. Najpogosteje za melanomom zbolijo odrasli med 40. in 75. letom. Večjo možnost, da se bo pri nekom razvil eden najbolj zločestih tumorjev – maligni melanom, imajo tisti, ki so imeli v otroštvu večje poškodbe kožnih celic zaradi sončnih opeklin.

Melanom je eden najbolj ozdravljivih rakov, če ga le prepoznamo dovolj zgodaj. Vsak posameznik lahko največ naredi sam. Samopregledovanje kože in pigmentnih znamenj mora postati stalna praksa ljudi, saj nas nič ne stane, če pa odkrijemo sumljive spremembe še pravočasno, nam lahko to tudi reši življenje. Če pri bolniku ugotovijo, da melanom ni debelejši od milimetra, je torej še v povrhnjici in še ni prodrl v globino kože. V tem primeru je preživetje bolnika praktično 100-odstotno. V zadnjih letih je sicer pri nas povprečna debelina odkritega melanoma 0,6 milimetra, kar nas uvršča v svetovni vrh po zgodnjemu odkrivanju te vrste raka.

Kaj pa solarij?

Po lepo zagorelo polt se mnogi odpravijo v solarij, saj so prepričani, da ne škodi zdravju. Napaka. Sončenje v komorah naj bi bilo namreč povezano s 67 odstotkov višjim tveganjem za razvoj planocelularnega in 29 odstotkov višjim tveganjem za razvoj bazocelularnega kožnega raka. Dermatologi so si enotni, da je večina uporabnikov solarija zmotnega prepričanja, da gre za varno obliko sončenja. Dejstvo pa je, da vse oblike ultravijoličnega žarčenja povzročajo prezgodnje staranje kože, vplivajo na razvoj drugih kožnih bolezni ter kožnega raka. Uporabniki solarijev so dokazano izpostavljeni večjemu tveganju za nastanek kožnega raka. Po mnenju dermatologov bi morali ti biti zato bolje informirani o nevarnostih umetnega sončenja.

Zakaj je pomembno, da se zaščitimo pred soncem?

Tri četrtine ultravijoličnega žarčenja prejme naša koža nenamerno, ne da bi se tega zavedali, med vsakodnevnimi opravili. Odrasli 40% žarčenja prejmemo med sončnimi vikendi, 20% pri običajnih dnevnih aktivnostih, le 30 % med poletnimi dopusti, 10% pa v jesensko-zimsko-pomladnem obdobju. Zato z izpostavljanjem sončnim žarkom začnite postopno, v vsakem primeru pa se med 11. in 16. uro zadržujte v senci. Najboljša zaščita pred sončnimi žarki so primerno gosto tkana obleka, sončna očala z UV filtrom ter klobuk s širokimi krajci za zaščito obraza uhljev in vratu.

Izberite sredstva z visokim faktorjem

Za ustrezno zaščito pred nevarnimi sončnimi žarki redno in dosledno uporabljajte sredstva za zaščito pred soncem z visokimi zaščitnimi faktorji, ki vsebujejo zaščito pred UVA in UVB žarki. Sredstva nanašajte 15 do 30 minut pred odhodom na sonce ter kasneje na vsaki dve uri oziorma po vsakem kopanju ali obilnem znojenju. Zaščitno sredstvo, ki je primerno vašemu tipu kože oziroma delu telesa, ki ga ščitijo, nanašajte na kožo v zadostni količini (2mg/cm2 kožne površine), saj boste le tako dosegli, da bo zaščitni faktor na vaši koži enak zaščitnemu faktorju na embalaži izdelka. V nasprotnem primeru bo zaščitni faktor na vaši koži nižji in tako lahko pride do nepotrebnih poškodb kože zaradi neustrezne zaščite. Posebej zaščitite ustnice, veke in uhlje. Najbolj primerna so sredstva v obliki stikov, ki vsebujejo fizikalna zaščitna sredstva (cinkov oksid, titanijev oksid). Za katero sredstvo zaščite se bomo odločili, je odvisno od tipa kože, starosti in časa, ki ga prebijemo na soncu. Posameznike s temnejšo poltjo do neke mere ščiti pigment. Tisti z občutljivejšo kožo pa 'naravne' zaščite nimajo, zato mora biti njihova koža maksimalno zaščitena. 

Pridružite se nam na Facebooku, to lahko storite s klikom na