Zakaj je zajtrk tako zelo pomemben?

Zajtrk je pomemben zato, ker zjutraj telo oskrbi s potrebno energijo in hranilnimi snovmi; pomemben pa je tudi zaradi vpliva na dnevni ritem prehranjevanja. Kajti tisti, ki zjutraj zajtrkujejo, se bolj redno in zdravo prehranjujejo čez dan. To pomeni, da pojedo več manjših obrokov. Priporočamo od 3 do 5 obrokov na dan.

Kakšne so posledice izpuščanja zajtrka?

Izpuščanje zajtrka vodi do utrujenosti ter vpliva na zbranost in učenje. Redno zajtrkovanje omogoča uspešno delo in dobro počutje ves dan. Tisti, ki zajtrk preskočijo, čez dan pojedo več "prigrizkov", ki so energijsko bogati (vsebujejo več maščob ter sladkorja) in revni s hranili, ki jih telo potrebuje. Zato je tudi več možnosti, da se redimo.

Zelo pomembno je, da si že otrok in mladostnik pridobi zdrave prehranjevalne navade in redno zajtrkuje, saj to pomembno vpliva na prehranjevanje v odraslem obdobju in s tem na zdravje. Seveda je zato treba vstati malce prej, da v miru pozajtrkujemo. Zajtrk naj nam bo v užitek. Družina in okolje, v katero so otroci in mladostniki vključeni, imata izredno pomemben vpliv na oblikovanje življenjskega sloga te populacije.

Kaj naj vsebuje zajtrk?

Zajtrk nam zagotovi približno četrtino dnevnega vnosa energije in naj vključuje čim pestrejši izbor živil: polnovredne ogljikohidratne izdelke (polnozrnati kruh, misliji, kosmiči ...), mleko (priporočljivo delno posneto) ali mlečne izdelke (priporočljivi manj mastni sirni namazi, siri, skute), sadje in/ali zelenjava oziroma sok iz svežega sadja in/ali zelenjave. Ne smemo pozabiti na tekočino: voda, čaj. Občasno si lahko privoščimo na kruhu na tanko namazano maslo ali kakovostno margarino. K takemu zajtrku pa je treba dodati več sadja in/ali zelenjave.

Število ljudi, ki ne zajtrkujejo, narašča, nekateri trdijo, da zjutraj preprosto ne morejo jesti.

Tisti, ki ne zajtrkujejo, naj poskušajo postopoma uvajati zajtrk v jutranji ritual. Lahko začnejo že s kozarcem sveže iztisnjenega sadnega ali zelenjavnega soka. V šolo, na fakulteto ali v službo naj vzamejo jogurt, sadje, zdrav sendvič ali solate iz testenin, riža, rib, zelenjave in manj mastnega mesa.

Publikacija Zdravje in vedenjski slog prebivalcev Slovenije – trendi raziskav CINDI 2001–2004–2008 predstavlja gibanje dejavnikov tveganja in nekaterih kroničnih nenalezljivih bolezni med odraslimi v Sloveniji v obdobju od leta 2001 do 2008. Manj spodbudne so ugotovitve pri spremembah prehranjevalnih navad, predvsem pri uživanju zelenjave in sadja, pri zajtrkovanju in pri številu dnevno zaužitih obrokov hrane. Negativen trend je po navedbah inštituta posebej izrazit pri nižje izobraženih, nižjih družbenih slojih in pri moških. Povečal se je tudi delež ljudi s tveganim stresnim vedenjem, pri čemer prevladuje stres na delovnem mestu.

Jemo vse manj sadja

V letu 2001 ni zajtrkovalo 12,7 odstotka vprašanih, v letu 2008 pa že 18,4 odstotka. Delež vprašanih, ki je na dan užilo le dva obroka ali manj, pa je v celotnem obdobju od leta 2001 do 2008 ostal nespremenjen pri 15,5 odstotka. Posameznik naj bi dan začel z zdravim zajtrkom, po priporočilih naj bi dnevno zaužil od tri do pet obrokov, enakomerno razporejenih čez dan. Manj kot trije obroki dnevno vodijo v neredno prehranjevanje, posledici pa sta lahko prekomerna prehranjenost in debelost. Delež tistih, ki uživajo svežo zelenjavo enkrat na dan ali pogosteje, se je s 67,7 odstotka v letu 2001 zmanjšal na 56,2 odstotka v letu 2008. Delež tistih, ki uživajo sveže sadje enkrat na dan ali pogosteje, pa se je v tem obdobju s 55,6 odstotka zmanjšal za 1,3 odstotne točke.

Vse več Slovencev v stresu

Negativni stres je eden ključnih dejavnikov za slabšanje zdravja sodobnega prebivalstva. Pogosto ali vsakodnevno doživljanje stresa in težave pri njegovem obvladovanju je leta 2001 navajalo 24,9 odstotka vprašanih, leta 2008 pa že 27,7 odstotka. Anketirani so kot najpogostejše vzroke stresa navajali obremenitve na delovnem mestu, slabe gmotne pogoje, težave v družini, slabe odnose s sodelavci in osamljenost, značilno pa se je povečalo doživljanje stresa zaradi obremenitev na delovnem mestu in zaradi slabih odnosov s sodelavci.

Manj kadimo in manj pijemo

V opazovanih letih pa so se zgodili tudi nekateri pozitivni premiki, predvsem na področju kajenja tobaka in pitja alkohola, navajajo na inštitutu. Delež kadilcev se je tako po navedbah iz publikacije zmanjšal s 24,5 odstotka v letu 2001 na 20,7 odstotka v letu 2008, delež čezmernih pivcev pa se je s 14,3 odstotka v letu 2001 zmanjšal na 9,9 odstotka v letu 2008.
 

Pridružite se nam na Facebooku, to lahko storite s klikom na