Pri objemanju bodite selektivni

Znanstveniki pravijo, da moramo biti pri objemanju precej selektivni, torej moramo znati pravilno izbrati tistega, ki ga želimo objeti. Rezultati raziskave o učinkih objemanja na telo, ki so jo opravili na Dunajski univerzi, razkrivajo, da lahko vljudnostno izmenjevanje objemov z nekom, ki ga ne poznate dobro oziroma z nekom, ki ga ne maramo, lahko povzroči nasprotni učinek. Oksitocin, ki se sprošča pri objemanju in ga proizvaja hipofiza, je namreč v prvi vrsti znan po tem, da spodbuja povezovanje, socialno vedenje ter še dodatno zbližuje tiste, ki jih že tako veže posebna vez – torej starše, otroke in zaljubljence.

Povišana raven oksitocina je prisotna zlasti pri partnerjih v funkcionalnih razmerjih, pri ženskah pa se sprošča tudi med procesom rojevanja in med dojenem, s tem pa ustvarja še tesnejšo vez med materjo in dojenčkom. Otrok, katerega mati se v prvih tednih življenja ne odziva na njegove potrebe po telesnih stikih, dotikih, nežnosti, je prikrajšan za osnovne potrebe, s tem pa bo dobil občutek, da ni ljubljen, da ga starši zavračajo in da ne pripada družini, to pa ga utegne zaznamovati za vse življenje. Objemanje je pomembno tudi za pozitivne družinske odnose in lahko na dolgi rok močno omehča vašo osebnost ter vas naredi bolj sočutne.

Razlika je v sproščanju hormonov

Nevropsiholog Jürgen Sandkühler z dunajske zdravstvene univerze pravi, da so pozitivni učinki objemanja vidni le, če osebi, ki se objameta, druga drugi zaupata, če so občutki obojestranski in če oba oddajata ustrezne signale, ki to potrjujejo. »Če se ljudje med seboj ne poznajo ali če si objema ne želita oba, je učinek ničen,« poudarja priznan strokovnjak. »Ko prejmemo neželen objem s strani tujcev, pa tudi znancev, od katerih si objema ne želimo, se hormon ne sprosti, raven nelagodja pa se poveča. To lahko pripelje do hudega stresa, ker s tem nekdo brez dovoljenja vstopi v našo intimno sfero. V takih primerih se v telesu začne sproščati hormon stresa, imenovan kortizol,« razloži Sandkühler in doda, da je objemanje dobro, a je ne glede na to, kako dolgo ali kako pogosto se objemamo, zaupanje tisto, ki v teh primerih največ šteje. Pozitivni učinki objemanja bodo torej vidni le, če bo objem zaželen z obeh strani in ga ne bomo dojemali kot čustveno obremenitev.

Zakaj ravno 21. januar?

21. januar je leta 1986 za mednarodni dan objema postavil ameriški duhovnik Kevin Zaborney, ki je bil prepričan, da se Američani sramujejo izkazovanja čustev v javnosti in je upal, da bo na ta način spremenil njihovo mišljenje. Za ta dan se je odločil zato, ker leži točno na polovici med božičem in Valentinovim, praznikom zaljubljenih. S tem je želel Američane približati Francozom, ki naj bi po nekaterih raziskavah med zahodnimi državami vodili v objemanju. Zato vsaj danes ne skoparite s tem pristnim telesnim stikom. Podarite ga tistim, ki jih imate najraje, ne pozabite pa niti na prijatelje ter sodelavce, ki vam lepšajo vaš vsakdan. Verjemite, splačalo se bo!