Eni uspeli, drugi ogoljufani?

V vrtincu goljufij naj bi se znašlo tudi veliko deklet, ki so sodelovala z nekdanjo manekenko, pozneje agentko Nino Lubarda oziroma njenim podjetjem 'Nina Lubarda Model Management'. Čeprav so na uradni spletni strani podjetja orisane zgodbe o uspehu številnih modelov, ki naj bi jim agencija odprla vrata v profesionalni svet manekenstva, pa je veliko tudi takih, ki naj bi jih Velenjčanka ogoljufala in užalila. Proti njej so starši nekaterih domnevnih žrtev, ki so bile v času začetka sodelovanja v večini primerov še mladoletne, vložili tožbo. Danes bi na velenjskem okrajnem sodišču morala potekati obravnava zaradi njenih domnevnih goljufij, a se je niti gospa Lubarda niti kateri izmed njenih zastopnikov, niso udeležili.

Zgodbe žrtev so si precej podobne. Nina Lubarda naj bi jih z lažnimi obljubami prepričala v drago snemanje modnih fotografij, ki naj bi bile nujne za vstop v svet visoke mode. Dekleta naj bi iskala preko raznih revij ter na študentskem servisu, kjer naj bi jim za statiranje ponujala 100 evrov na uro. Prepričevala naj bi jih, da je dela na pretek, a da jim mora najprej narediti tako imenovani 'book', torej serijo fotografij, s katerimi se potem predstavljajo potencialnim naročnikom. Za te fotografije, ki naj bi jih pozneje kopica poznavalcev modne fotografije označila kot popolnoma neprofesionalne, naj bi od deklet zahtevala precej visoke vsote denarja. Večina deklet naj bi v upanju, da se jim bo finančni vložek glede na opevano obilico dela, kmalu povrnil, v ta projekt investiralo vse svoje prihranke, veliko si jih je moralo denar celo izposoditi pri starših, a naj bi bilo odziva bore malo ali sploh nič. Prav tako naj bi bila vse težje dosegljiva tudi gospa Lubarda, njene obljube pa vse manj verjetne.

Fotografiranje v skladišču

Barbara Jerman je v reviji 'Smrklja' zasledila oglas, da se iščejo modeli. Ker jo je to delo zanimalo, je poslala svojo fotografijo in čez nekaj dni jo je gospa Lubarda kontaktirala ter jih sporočila, da naj bi bila izžrebana med številnimi dekleti, ki so se prijavila na oglas. Povabila jo je na avdicijo oziroma neke vrste fotografiranje, kjer je bilo še pet drugih deklet. Ta 'shooting' naj bi potekal v nekem skladišču, Lubarda pa naj bi kandidatkam zatrjevala, da jih bo s posnetimi fotografijami promovirala doma in v tujini, jim obljubljala velike posle, a z vsega skupaj nato ni bilo nič. »Še za 'book' smo jo morale prositi, če nam ga lahko pošlje,« se dogodkov izpred osmih let spominja Barbara in dodaja, da bi se morale za predajo fotografij dobiti na kavi, a jim jih je gospa Lubarda zaradi obilice dela poslala kar po pošti.

Za serijo fotografij oziroma 'book' naj bi morala dekleta plačati veliko vsoto denarja, stroške pa so v veliki meri pokrili starši. Tudi profesionalnost fotografij naj bi bila precej vprašljiva, saj naj bi oblačila, ki naj bi bila mimogrede rabljena – tudi spodnje perilo - več odkrivala kot skrivala, prav tako naj bi bilo opaziti več drugih napak, ki si jih profesionalni fotografi ne bi smeli privoščiti. O gospe Lubarda naj po predaji 'booka' ne bi bilo več ne duha ne sluha, Barbaro pa je slaba izkušnja popolnoma odvrnila od nadaljnjega udejstvovanja v svetu mode. A to ni osamljen primer. Nina Lubarda naj bi namreč izkoristila veliko mladih, nič hudega slutečih deklet, od katerih naj bi pobrala nemalo denarja, nato pa naj bi se za njo izgubila vsaka sled.

Ogovorila jo je na poti iz šole

Izredno slabo izkušnjo z Nino Lubarda ima tudi gospa Vicky Karijaševič. Njeno takrat 13-letno hčerko Jasmino naj bi agentka opazovala v šoli. Na poti domov jo je večkrat zaustavila in ji predlagala sodelovanje ter ji obljubljala sijajno kariero. Hčerko je mamljiva ponudba popolnoma prevzela, zato je prišla do mame in jo prosila, naj ji dovoli postati model. Gospa Vicky se spominja, da na začetku ni bila za to, vendar naj bi jo gospa Lubarda ves čas klicala ter jo prepričevala v smotrnost sodelovanja. Na nenehno prigovarjanje je gospa Vicky vendarle pristala na sodelovanje, a si je po tem, ko je prebrala pogodbo ponovno premislila, saj ni bila pripravljena plačati za fotografije. »Če je ona v njej videla potencial, da postane manekenka, ne vidim razloga, zakaj bi jaz plačevala za to,« se spominja mama.

Denarja ni nikoli videla

Lubarda naj bi se s pogojem gospe Karijašević strinjala, zato so se zmenili, da bo hčerka stroške za izdelavo 'book-a' oddelala kot model. Vse lepo in prav, torej. Jasmina je dobila nekaj priložnosti za delo, zato je 500 evrov stroškov (toliko naj bi znašala izdelava 'book-a') hitro pokrila in prišla na zeleno vejo. A denarja, ki si ga je prislužila z delom fotomodela, ni nikoli videla. Na vprašanje o profesionalnosti fotografij v 'book-u' nam gospa Karijašević odgovori, da naj bi bile približno tri fotografije še kar kvalitetne, preostale pa niti ne, pa še te naj bi gospa Lubarda vzela, ko naj bi se dogovarjala za sodelovanje z enim izmed potencialnih naročnikov, in jih ni nikoli več vrnila. Poleg tega naj bi bila izredno nesramna, mamo naj bi večkrat nadrla in ji pozneje celo grozila.

A sodu je izbilo dno potovanje v Milano. Nina Lubarda naj bi želela, da gospa Karijašević svojo 13-letno hčerko pusti samo potovati v italijansko prestolnico mode. S tem se mama seveda ni strinjala, zato je hčerko pospremila do modne agencije v Milanu. Osebje tam je bilo po besedah gospe Karijašević izredno profesionalno in prijazno, zato si je že skoraj oddahnila, da bo hčerka pristala v dobrih rokah. »Ko pa je lastnik agencije preverjal hčerkin osebni dokument in videl datum rojstva, je popolnoma znorel« se spominja gospa Vicky, saj naj bi se mu Nina Lubarda zlagala, da ima Jasmina 16 let. Istočasno naj bi v Milano sama potovala še ena deklica, stara 14 let, in ker naj tudi nje ne bi vzeli v tej agenciji, saj je bila premlada (spodnja starostna meja za delo modela v tujini naj bi bila 15 let), naj bi jo gospa Lubarda poslala, da 14 dni hodi po Milanu od agencija do agencije ter si poskuša najti delo.

Slaba izkušnja je ni odvrnila od dela modela

Tudi od gospe Karijašević naj bi Nina Lubarda zahtevala, da s hčerko poskusi še v drugih milanskih agencijah, a ker jo je ta zavrnila, naj bi ji začela groziti, da jo bo prijavila, saj naj bi bila hčerka dolžna iti tudi do drugih agencij, čeprav ji je lastnik prve zagotovil, da ne more delati, saj je premlada. Po tem je gospa Karijašević še enkrat prišla do gospe Lubarda, saj naj bi se želela pozanimati, kako je z denarjem, a naj bi ji ta ob srečanju iz rok izpulila hčerkin 'book' ter začela kričati na njo. »V tistem trenutku sem se odločila, da je zame to sodelovanje končano,« se spominja gospa Vicky. Hčerke slaba izkušnja ni odvrnila od manekenstva, saj še danes občasno dela kot model, vendar mama ves čas budno bdi nad njenim udejstvovanjem, da se ne bi ponovno znašla v krempljih goljufov in prevarantov.

Selitev v ZDA

Nina Lubarda se je po tem, ko so žrtve in mediji začeli razkrivati dogajanje ter domnevno blatiti ugled njenega podjetja, preselila v New York, kjer naj bi bila prav tako modna agentka in počela iste stvari kot v rodni Sloveniji. O tem naj bi pričale zgodbe številnih domnevnih žrtev njenih goljufij na raznih ameriških forumih, čeprav dokazov o tem (še) ni. Glede na to, da gospe Lubarda danes ni bilo na velenjsko okrajno sodišče, epiloga zgodbe o njeni domnevni goljufiji v bližnji prihodnosti še ni pričakovati, čeprav naj bi se šušljalo, da se namerava v kratkem vrniti iz Amerike in stvari urediti kot je treba.