Okra je ena najstarejših vrst zelenjave, saj so jo že pred 3000 leti gojili Egipčani, a dejansko naj bi prihajala izs področja današnje Etiopije. Skozi čas se je razširila tudi po Sredozemlju, v 17. stoletju pa naj bi, najverjetneje skupaj s sužnji, dosegla tudi ameriško celino. Danes je okra razširjena po praktično vsem svetu. Največ je vzgojijo v Indiji, Pakistanu in Nigeriji, zelo priljubljena pa je tudi v Grčiji in Turčiji ter Braziliji.

Bila je Kleopatrina skrivnost

Okra se uporablja tako v prehrani, kot tudi v kozmetične namene. Vlažilna krema z dodatkom okre naj bi tako učinkovito blažila luskavico. Poleg tega naj bi okra napenjala kožo in gladila gube, zato se uporablja tudi kot naravna alternativa botoksa.

Blagodejne učinke okre naj bi poznala in s pridom uporabljala že Kleopatra. Ta rastlina naj bi bila namreč že v tistih časih znana kot odlična (in predvsem) naravna oblika ohranjanja mladostnega videza. Nedavno je bilo tudi klinično dokazano, da okra vsebuje mioxinol, ki mu pravijo tudi naravni zeliščni botoks. Okra naj bi preprečevala krčenje mišic in jih sproščala. Kozmetični izdelki, ki vsebujejo okro, naj bi tako preprečevali slabo delovanje prostih radikalov, gladili gube in učvrščali kožo.

Odličen vir vitaminov in mineralov

Okra je bogata z vitamini in minerali, poleg tega pa naj bi imela številne zdravilne lastnosti, zaradi česar je vse bolj cenjena tudi v farmaciji. Imela naj bi številne zdravilne učinke in naj bi bila odlično hranilo za moč. Bila naj bi odlično hranilo tako za plazmo, kot tudi za kri, mišičevje, kosti, kostni mozeg in spermo ter jajčeca. Poleg tega naj bi z njeno pomočjo zdravili tudi diabetes in vnetje sečnice ter mehurja.

Okra je precej bogata z vitamini K, C, A in B6, pa tudi folatom, riboflavinom, niacinom, kalcijem, manganom, magnezijem, bakrom in kalijem. Znana je tudi po svojem antioksidantnem delovanju, saj vsebuje betakaroten, lutein in zeaksantin. Okra vsebuje veliko folata, ki je še kako pomemben za to, da je nosečnost zdrava in da poteka brez zapletov. Poleg tega je bogata s prehranskimi vlakninami in drugimi hranili, zato pomaga uravnavati krvni sladkor. Prav prehranske vlaknine pa so nujne tudi za zdravje celotnega prebavnega sistema, zato je okra odlična tudi za zdravo črevesje.

Kaj pa v kuhinji?

V kuhinji se okra uporablja sveža ali sušena za pripravo raznih jedi, kot so denimo juhe in razne enolončnice, najbolj pa naj bi se prilegala k jagnjetini. Mladi plodovi so, rahlo posoljeni, užitni tudi surovi, sicer pa okro lahko kuhamo, pečemo, cvremo ali uporabljamo kot gostilo za juhe in zelenjavne omake. Lepo se poda k sredozemski zelenjavi in morskim jedem, k jedem s paradižnikom, čebulo in koruzo, odlična pa je tudi v kombinaciji s školjkami in ribami. Plod lahko posušimo ali zamrznemo, lahko pa ga tudi mariniramo. Če začne konica stroka temneti, ga moramo hitro porabiti ali pa ga zavreči. Sicer ima plod precej mil okus, ki rahlo spominja na jajčevec.

Okro veliko uporabljajo v indijski in afriški kuhinji, pri nas in v Severni Ameriki pa je ta vrtnina še precej slabo poznana. V Egiptu, Grčiji, Iraku, Iranu, Jordaniji, Turčiji, Cipru in v Jemnu je nepogrešljiva sestavina njihovih mesno-zelenjavnih enolončnic, pripravljajo pa jo tudi v omaki. V Indiji je celo tako priljubljena, da je na jedilniku skoraj vsak dan, v zadnjem času pa postaja pravi hit tudi v japonskih kuhinjah, kjer jo ocvrejo v tempuri in postrežejo s sojino omako. Okra je sicer najbolj znana kot glavna sestavina kreolske enolončnice gumbo.