Ščitnica je žleza z notranjim izločanjem, kar pomeni, da izloča svoje produkte (hormone) v kri. Leži na sprednjem spodnjem delu vratu pred sapnikom. Ščitnica tvori in izloča ščitnična hormona tiroksin oziroma tetrajodtironin (T4) in trijodtironin (T3). V ščitnici nastaja predvsem T4, ki vsebuje štiri atome joda. 

Ščitnica za sintezo hormonov nujno potrebuje jod. "Po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije naj bi odrasli dnevno zaužili približno 150 mikrogramov joda. Glavni vir joda v naši prehrani je jodirana kuhijska sol. Kilogram soli vsebuje 25 miligramov joda. Če je pojemo dnevno 6 gramov, dobimo s tem primerno količino joda. Veliko ljudi pa pri nas zaužije dnevno več kot 6 gramov soli, tako da dobimo s hrano tudi do 300 mikrogramov joda, kar je za zdravo ščitnico še povsem varna količina. Raziskave, opravljene na naših tleh po zvečanju vsebnosti joda v soli v letu 1999, kažejo, da je vnos joda v Sloveniji ustrezen. Za zdrave odrasle dodaten vnos joda v obliki vitaminskih pripravkov ni potreben," pravi dr. Simona Gaberšček.

Poznamo različne ščitnične bolezni. Če ščitnica deluje normalno, a je povečana, govorimo o golši. Povečana je lahko enakomerno, kar imenujemo difuzna golša. Nodozna golša pa vsebuje enega ali več vozličev. Golša ne povzroča težav po telesu, lahko pa s pritiskom na okoliške strukture daje občutek tiščanja v vratu, včasih oteženega dihanja ali požiranja. "Redko je ščitnica tako povečana, da je potrebna operacija. Kljub temu, da je vozličev v ščitnici veliko, je rak ščitnice redka bolezen, ki ima v večini primerov tudi zelo dobro prognozo."

Kakšni so simptomi, kadar ščitnica premalo deluje?

"Simptomi in znaki hipotiroze so odvisni od izraženosti bolezni. Kadar ščitnica samo rahlo premalo deluje, bolniki običajno ne občutijo večjih težav. Pri nekoliko bolj izraženi bolezni se lahko pojavijo utrujenost, glavobol, zaspanost, porast telesne teže, suha koža, zaprtje, motnje koncentracije, bolnike zebe." Prekomerno delovanje ščitnice se kaže z nemirom, utrujenostjo, prekomernim potenjem, občutkom vročine, izgubo telesne teže, tresenjem, razbijanjem srca, mišično oslabelostjo. 

Na moteno delovanje ščitnice pomislimo, če se ob normalni prehrani veča ali manjša telesna teža, če smo prekomerno utrujeni, zaspani, ali pa prekomerno vznemirjeni, nervozni, če je koža postala bolj suha ali bolj vlažna, če se nam tresejo roke, če nam razbija srce, če so se spremenili lasje in bolj izpadajo, če se je prebava upočasnila ali pospešila, če se je zvišal holesterol v krvi, če so se pojavile motnje menstrualnega ciklusa.