Klekljanje se je v naših krajih rodilo v Idriji, dokončno se je razvilo v Spodnji Idriji, Trnovskem gozdu, Cerkljanskem, Ljubljani ter Selški dolini. Klekljali so predvsem ženske ter otroci in medtem ko so klekljarice klekljale, so se pogovarjale, pele, se družile ter učile klekljanja.

Majo mnogi poznajo pod imenom 'Kostevka', vzdevku, za katerega se je odločila zato, ker prihaja iz Kostel, najlepšega koščka sveta, kot pravi sama. "Zato sedaj kot umetnica delujem pod tem vzdevkom, pod katerim me lahko poiščete tudi na svetovnem spletu in družbenem omrežju Facebook, kjer si lahko ogledate širok spekter mojega ustvarjanja. Tudi če bom v prihodnosti živela drugje in še naprej ustvarjala, naj se vsaj nekje vidi, od kod sem doma. Morda bo nekoč tako tudi Kostel postal malo bolj prepoznaven," nam je že pred časom zaupala 26-letnica, ki je ena izmed redkih, ki ustvarja klekljan nakit. 

Klekljani nakit pri nas obstaja že nekaj časa, možno je celo kupiti že zrisane vzorčke za izdelavo uhanov, verižic, zapestnic. Maja pa je k izdelavi klekljanega nakita pristopila na svoj način. "Rada uporabljam močne barve sukancev in sama rišem vzorčke. Pri klekljanju se hitro zgodi, da imaš enake ali podobne izdelke kot nekdo drug, česar pa si sama res ne želim. Klekljan nakit je danes postal nekaj zares modernega in všeč mi je, kako se tu prepletata slovenska tradicija in aktualna moda ter da so to tudi drugi lepo sprejeli."