Slovenski kurent je znan po vsem svetu

Veliko držav si je skozi čas ob pustovanju omislilo posebne maske, po katerih so znane po vsem svetu. Tako imajo Benetke značilne poslikane maske, Brazilci razvratne in pomanjkljivo oblečene plesalke sambe, Nemci "domače" lovce, Slovenci pa – da, kurente. V pratiki je bil že od nekdaj pri opisu pustovanja narisan lik po imenu Pust in verjetno smo mu morali dati živo podobo, pri čemer so se naši predniki odločili kar za kurenta in mu na pustni torek voščili za god. Podrobnosti o tem, kdaj in kako se je razvila ta maska, niso znane. Res je, da podobne maske najdemo v nekaterih sosednjih pokrajinah (v Medžimurju, Slavoniji in Bolgariji), in morda ravno zato številni predvidevajo, da je kurent k nam prišel iz jugovzhodne Evrope, slovenski narod pa ga je vzel za svojega. Danes velja za glavni simbol veselja in na Štajerskem pravijo, da je zmotno prepričanje o odganjanju zime, saj naj bi "korant" prinašal v družbo vse dobro in odganjal vse slabo. Skozi tradicionalna pustovanja sta se kurentovo zvonjenje in njegova živahnost širila čez meje naše države in tako ga sedaj poznajo skoraj po vsem svetu.

Kurentovo domovanje naj bi bila vas Markovci na Štajerskem, najbolj znano kurentovanje pa je na bližnjem Ptuju, ki vsako leto na ulice zvabi več tisoč veselja in norčavosti željnih obiskovalcev. Kurent ima na sebi debelo ovčjo kožo, okrog pasu pa ima privezane zvonce, s katerimi naj bi preganjal zlo. Obvezni del opreme so še značilna maska z dolgim jezikom, rdeče gamaše in ježevka, okrog katere mu dekleta vežejo robce. Ravno robci so tisto, za kar si prizadeva vsaka izmed poskočnih in zvonečih šem, saj tisti, ki jih v celotnem pustnem obdobju prejme največ, postane najlepši, kar je posebna čast. Če so se nekoč v kurenta lahko oblekli samo samski fantje, danes to ne velja več. Tako najdemo v te težke maske (celotna oprema odraslega kurenta lahko tehta tudi do 40 kilogramov) oblečene tako otroke, fante, moške ter tudi vedno več deklet in žensk. V domači štajerski pokrajini se na kurentovanje pripravljajo vse leto, saj je treba izdelati ali popraviti maske, očistiti in uglasiti zvonce in se tudi kondicijsko pripraviti na večtedensko poskakovanje v težki opremi. Vsako leto kurenti tradicionalno obiščejo številne kraje po Sloveniji, ustavijo pa se tudi v slovenskem parlamentu, kjer jih pozdravi predsednik državnega zbora in drugi politični veljaki.

V Cerknem vladajo laufarji

Tudi za laufarje ni mogoče natančno reči, kdaj so se pojavili in od kod pravzaprav izvirajo. Gre za laufarsko družino, ki skupaj šteje 24 likov in je fantovska skupnost, ki ima nadzor nad vsem imetjem. Na glavi nosijo lesene maske, ki jim pravijo larfe in veljajo za posebnost. Izrezljane so namreč iz lipovega lesa, ki slovi kot simbol slovenstva in je mehek les, ki se ga da lepo obdelati. Laufarji naj bi predstavljali naše prednike, vaške posebneže, prav tako pa tudi značilne karakteristike različnih družbenih skupin in poklicev pri nas. Njihov osrednji lik je pust, ki naj bi simboliziral zimo in vse slabo, kar se je v preteklem letu zgodilo in bi ga bilo zato treba čim prej usmrtiti in s tem v pokrajino povabiti pomlad. Maska, ki vsako leto naredi največji vtis, na bi bila terjast, ki ima na sebi razcefrano obleko iz ostankov pri tkanju platna (terja), izhajala pa naj bi še iz obdobij poganskih verovanj. Velja za dinamični lik, ki naj bi skrbel za to, da pust ne pobegne izpred obličja sodnika, prav tako pa s svojo leskovo palico straši vse, ki jih sreča.

Brez "Butalcev", Martina Krpana in slivniških čarovnic pač ne gre

Slovenci smo že od nekdaj veljali za "knjižne molje", zato ne preseneča dejstvo, da je tudi med pustnimi maskami veliko likov iz raznih literarnih del slovenskih avtorjev. Tako Cerknico vsako leto obiščejo čarovnice s Slivnice, o katerih pripoveduje Slava vojvodine Kranjske. Dogodka nikoli ne zamudi niti najbolj znana med njimi, znamenita Uršula, ki prinaša zabavo in veselje. Po ulicah istega mesta (ter seveda številnih drugih) se vsako leto sprehodijo tudi "najpametnejši" ljudje na svetu – Butalci – ki se prav za to priložnost pripeljejo iz daljnih Butal in jih je v svoji knjigi upodobil legendarni Fran Milčinski. Ljudje so vedno znova navdušeni nad njihovimi domislicami, ki lahko rešijo svet. Čas si v tem obdobju vzame tudi Martin Krpan in s svojo kobilico pride obiskat praznovanja ter pleše s čarovnicami in veselo razlaga, kako je treba "švercati" sol. Praznovanja so ponavadi tako bučna, da prebudijo celo kralja Matjaža, ki s svojim spremstvom pride pogledat, kaj povzroča tak hrup in se malo razmiga in poveseli z množico na ulicah. Znani so še številni drugi knjižni junaki, kar kaže na to, da Slovenci cenimo svojo kulturno dediščino in znamo uporabljati svojo domišljijo.

Pustovanja so bila v veliki meri organizirana že na pustno soboto in nedeljo. Takrat ste po skoraj vseh večjih slovenskih mestih našli kakšno prireditev zase. Na pustni torek pa je praznovanj nekoliko manj, saj ni dela prost dan in zato tudi obiskovalcev ni toliko kot ob koncu tedna.
Največ pozornosti je bilo zagotovo tudi letos deležno kurentovanje na Ptuju, ki ga vsako leto obišče tudi veliko tujcev, ki si želijo videti najglasnejše slovenske maske. Tam se zabava obeta tudi danes zvečer, sledil pa bo pokop pusta, ko se tudi uradno pustne norčije za letos končajo.