Glavni razlog je bilo obvestilo iz šole, ki jo obiskuje moja hči, da ne bo imela naslednjega dne kosila, če nemudoma ne plačam položnice. Takih primerov je ogromno, otroci mojih prijateljic so doživeli, da jih je učiteljica poklicala in jim povedala, da zanje ne bo kosila, ker starši niso plačali položnice. To me je res hudo prizadelo. Še zdaj, ko govorim o tem, imam kurjo polt. Potem pa še slišim takšne zgodbe – prijateljica, ki je medicinska sestra, ima zraven še eno službo, da lahko plača položnice. Veliko delam s starejšimi, pa mi pravijo, kako preživijo s 350 evri pokojnine. In se vprašam, kako jim to sploh uspe. Vse to se v človeku počasi nabira. Jezi me, ker imam takšno situacijo, pa vsak dan delam. Nikjer te nočejo zaposliti, bi radi, da delaš kot zunanji sodelavec. Delam v marketingu, v oglaševanju. Nimam socialne varnosti, podaljšujejo mi pogodbe. Ves čas gledam, da še kje kaj zaslužim. Trudim se, da pokrijem položnice, a to ne gre vsak mesec. Nič ne bi jamrala, če bi zgolj sedela doma in čakala. Tako pa grem še na primer grozdje nabirat v Avstrijo, da imam za položnice. Na drugi strani pa vidim, kako nekateri bogatijo. Ali pa reče sedanji predsednik, da s 3002 evroma ne more preživeti. Ali se lahko še bolj dela norca iz nas?!

Kaj je vaš glavni očitek slovenski politiki, tistim, ki imajo oblast v rokah?

Najbolj zamerim to, da mladi, ki hočemo delati, ne dobimo služb. Vidi se, da bogatijo in lepo živijo tisti, ki dobesedno na veliko kradejo, najbolj pa so prizadeti tisti, ki so že tako in tako na dnu. Če imamo zakone, naj veljajo za vse enako. Dobim položnico in je ne morem plačati, pa bo moj otrok naslednji dan brez kosila. To pomeni, da sem dolžna 50 evrov, nekdo pa ukrade milijone, pa mu jih ne bo treba nikoli vrniti, nobenih zamudnih obresti ne bo imel, na svoji koži tega sploh ne bo občutil.

Kaj bi kot državljanka predlagali našim politikom, kje bi bilo treba začeti?

Najprej bi se morala zamenjati vsa slovenska politika. Trenutno stanje v naši državi, s tem mislim politični vrh in tudi sodstvo, je vse čisto zgrešeno. Mislim, da ni treh poštenih oseb v našem političnem vrhu. Res težko verjamem, da v tej Sloveniji ni mogoče najti dvajset, trideset 'normalnih', ki se bodo dejansko začeli boriti za pravice Slovenk in Slovencev.

Ste šli na volitve za predsednika države?

Sem.

Kaj pričakujete od novega predsednika države?

Kaj lahko pričakujemo od človeka, ki je Slovenijo spravil v milijardne dolgove. Od človeka, ki je že imel možnost, pa ni ničesar naredil. Smešno mi je, da je dobil popravni izpit. Vedno so samo prazne obljube, od katerih pa se ne da živeti.

Kako so se vaši sorodniki in prijatelji odzvali na to, da ste se izpostavili na protestih?

V Sloveniji je še vedno videti 'foušijo', in to s strani tistih, za katere si najmanj misliš. Vsi drugi, kolegi, znanci, prijatelji, z njihove strani je bil odziv zelo pozitiven. Kar se tiče sorodstva, tam, kjer največ podpore pričakuješ, tam se pa vidi, da je Slovenija ena sama zavist. Žalostno je, da ljudje ne vidijo namena tega, zakaj sem šla na proteste. Nisem šla zaradi sebe, ampak zaradi vseh Slovencev, saj mislim, da velika večina misli kot jaz. To, da je moja izjava, ki sama po sebi ni bila nič posebnega, naletela na tako pozitivne odzive, verjetno kaže na to, da enako misli velika večina Slovencev.

Da vas nekoliko provokativno vprašamo, zakaj niste raje doma ostali, pa s kavča spremljali proteste?

Ker si resnično želim sprememb v tej naši državi, če bomo tiho in doma ostali, ne moremo jokati, zakaj ni drugače. Imela sem možnost povedati. Ne bi rada čez 20 let, ko me bodo otroci vprašali, zakaj je tako stanje, rekla: ''Ne vem, jaz sem doma sedela in čakala.''

Ste bili med mirni protestniki, v rokah ste držali transparent in vpili gesla. So pa na protestih bili tudi izgredniki. Kaj si mislite o njih, kakšen je bil njihov namen?

V Mariboru se je točno vedelo, kdo je za tem stal, potem pa se to zakrije. Je pa namen teh nasilnežev, njihovih vodij, vsekakor bil ta, da se prikrije sporočilo protesta. Vsi mediji potem poročajo najprej o nasilju na protestih, šele potem o tem, kaj so želeli protestniki povedati. Definitivno je bil nekdo poslan, da naredi razdejanje. Videli smo določene ljudi, za katere smo vedeli, da so že bili vpleteni v izgrede. V Ljubljani pa je bil po mojem mnenju namen tistih, ki so stali za nasilneži, da prestrašijo ljudi, da se ne bi udeležili naslednjega protesta. Ne vem, če za nasilnimi protesti tako v Mariboru kot Ljubljani ne stojijo iste osebe.

Ste morda zdaj, ko ste bili opaženi, že dobili kakšno ponudbo za vstop v politiko?

Slišala sem od znancev, da naj pričakujem, da me bodo v prihodnjih dneh poklicali iz neke stranke, katere, pa še ne želim povedati.

Se vam zdi, da si Slovenke upajo povedati svoje mnenje ali se počutite bolj osamljeni v tem smislu?

Mislim, da si vedno bolj upamo. Vedno bolj se zavedamo, da je biti tiho najslabša možna izbira. Zato pozivam vse, naj povedo, kaj si mislijo. Ne biti tiho v trenutku, ko imamo možnost povedati in spremeniti nekatere stvari.