• Julija Grigian se je rodila 27. novembra 1960 v mestu Dnepropetrovsk v osrednji Ukrajini. Očetova priimka Grigian ni nikoli uporabljala, saj ju je z mamo zapustil, ko je bila stara dobri 2 leti. Tega mu, kot je zaupala le najožjim prijateljem, nikoli ni odpustila.

• Leta 1979 se je komaj 19-letna poročila z Oleksondrom Tymoshenkom, ki je kasneje med leti 1990 in 1998 postal eden najbogatejših oligarhov v Ukrajini. Z njim je leta 1988 odprla izposojevalnico video kaset. Z dobičkom sta kasneje odprla verigo izposojevalnic po vsej državi.

• Leta 1980 se jima je rodila hčerka Jevgenija, ki je ukrajinski javnosti postala bolj znana leta 2005, ko se je poročila z britanskim glasbenikom Seanom Carrom. Takrat se je tudi odselila iz Ukrajine v Veliko Britanijo.

• Leta 1984 je Julija z odliko diplomirala iz strojništva in ekonomije.

• V politiko je Julija vstopila leta 1996, ko je bila v svojem okraju izvoljena v ukrajinski parlament. Pred tem je bila na čelu podjetja UESU, ki je bil eden glavnih uvoznikov ruskega plina. V tem obdobju je postala znana kot 'plinska princesa', saj so mnogi sumili, daje v tujino prodala ogromne količine ukradenega ruskega plina in se z dobičkom pošteno okoristila.

• Timošenkova na splošno velja za bolj prozahodno usmerjeno političarko. Njeni nasprotniki pa na drugi strani opozarjajo, da je med svojo politično kariero že večkrat zamenjala svojo "politično držo" in se približala tudi nasprotnikom, denimo Rusiji, v kolikor se je to izkazalo za potrebno.

• Podoba plavolase Julije z značilno pričesko – venomer ima kito ovito okoli glave, je postala eden od najbolj prepoznavnih simbolov postsovjetske Ukrajine.

• Ukrajinsko železno lady, kot ji mnogi radi rečejo, je revija Forbes leta 2005 uvrstila na tretje mesto seznama 100 najvplivnejših žensk na svetu.

• Maja 2011 so jo aretirali zaradi domnevne zlorabe položaja: poleg izplačevanja pokojnin naj bi prekoračila pooblastila z nakupom tisoč novih kombiniranih vozil za namene ukrajinskega zdravstva ter podpisala pretirano drage pogodbe z Rusijo glede dobave plina, s katerimi naj bi državo oškodovala za 190 milijonov dolarjev.

• Junija 2011 se je tako v nabito polni sodni dvorani začel sodni proces, ki ga je obtoženka z vrtnico v rokah označila za maščevanje predsednika Janukoviča. Pred poslopjem sodišča se je zbralo na tisoče njenih privržencev, ki so vihteli bele zastave z rdečim srcem, simbolom njene stranke. Pred začetkom procesa se je pokrižala, ob sebi pa je ves čas imela ukrajinsko ustavo. Bila je spoznana za krivo obtoženih kaznivih dejanj, zaradi česar so ji prisodili sedem let zaporne kazne.

• Njeno takojšnjo izpustitev so poleg gorečih privržencev zahtevale med drugim tudi Združene države Amerike, kar je Timošenkovo v osebnem pismu obvestila takratna ameriška državna sekretarka Hillary Clinton, ki se je tudi osebno zavzemala za njeno izpustitev.

• Ko je bila sama predsednica vlade, večjih preureditev premierskega kabineta in pripadajočih prostorov ni bilo. Razkošje je imela rada, a si ga ni privoščila na račun svoje funkcije. Imela je na voljo vse, kar je potrebovala za delo – prostor za sestanke, knjižnico, prostor za počitek, kopalnico, garderobno sobo in bar. "Če že, si je Julija najraje privoščila kozarček penine ali dva. Sicer po večjih količinah alkohola ni nikoli posegala," so povedali viri blizu razvpite političarke.

• Družina ji veliko pomeni, svoje delovno okolje naj bi v času vladanja opremila s številnimi družinskimi fotografijami, ki so krasile omare, police in stene. Med prestanjem zaporne kazni jo je lahko obiskovala le hčerka, kar je Julijo še dodatno obremenjevalo.

• Sicer je zelo delovna. Svoj delovnik je običajno začenjala že okoli 8. ure zjutraj. Na delovnem mestu je vztrajala tako dolgo, dokler niso bile vse predvidene stvari narejene, pa četudi je to pomenilo, da bo v pisarni ostala do poznih nočnih ur.