Pokazal, kakšen je bil Elvis za zaprtimi vrati

Film Priscilla ne prikazuje bleščečega Elvisa, ki ga poznamo s koncertnih odrov, temveč intimno, pogosto temno plat njegovega zasebnega življenja. Jacob Elordi, visok kar 196 centimetrov, morda res ni vizualna kopija Elvisa, a je prejel izjemne pohvale za svojo interpretacijo, piše Net.hr.

Kritiki so posebej izpostavili njegovo sposobnost, da ujame Elvisovo dominantno, kompleksno osebnost. Film temelji na spominih Priscille Presley in ponuja realističen vpogled v njun odnos, ki je bil vse prej kot pravljičen.

Pot Jacoba Elordija do svetovne slave ni bila niti preprosta niti glamurozna. Preden je postal Elvis, je bil znan predvsem po vlogi Natea Jacobsa v seriji Euforija. Ironično je prav ta vloga skoraj pomenila njegov konec v Hollywoodu – avdicija za Natea je bila njegov zadnji poskus, preden bi se vrnil domov v Avstralijo, piše Net.hr.

Njegova interpretacija sociopatskega športnika, ki je hkrati krhek in zlomljen, mu je prinesla mednarodno prepoznavnost, a tudi breme slave, ki ga ni vedno z veseljem nosil. Elordi je večkrat poudaril, da mu status seks simbola ni blizu, saj si želi, da bi ga ljudje cenili zaradi igralskega talenta, ne videza.

Čeprav je Elordi zaslovel s filmi, kot je The Kissing Booth, je bil njegov preboj v resne dramske vode vse prej kot samoumeven. Po prvih uspehih je ostal skoraj brez denarja in je, tako kot mnogi mladi igralci, spal v avtomobilu. Šele uspeh Euforije mu je omogočil finančno stabilnost in izbiro zahtevnejših, bolj prestižnih vlog.

Prav zato je bil film Priscilla zanj pomemben mejnik – dokaz, da lahko preseže okvir najstniških romanc in postane igralec, ki ga režiserji izbirajo zaradi globine, ne le zaradi videza.

Elordijeva pot do igralskega sveta se je začela nepričakovano. Odraščal je v Brisbanu in bil izjemno nadarjen športnik – igral je ragbi in košarko ter zastopal državo Victorio, piše Net.hr. Pri šestnajstih letih pa je huda poškodba hrbta končala njegove športne sanje. Namesto igrišč ga je pot vodila v gledališče, kjer je hitro pokazal talent, a tudi uporniški duh.

Vloga Elvisa v filmu Priscilla je za Elordija prelomna. Ne le zato, ker je stopil v čevlje ene največjih ikon 20. stoletja, temveč zato, ker je moral pokazati igralsko širino, ki presega vse, kar je počel prej. Režiserka Sofia Coppola je v njem prepoznala kombinacijo ranljivosti in moči, ki je ključna za razumevanje Elvisa kot človeka, ne mita. Elordi je to izkoristil in ustvaril eno najbolj prepričljivih interpretacij svoje kariere.

Vir: net.hr