Kdo je bila prava Jolene? Resnica o legendarni pesmi Dolly Parton

Toda za zgodbo o osupljivo lepi rdečelaski, ki bi lahko ukradla moža drugi ženski, se skriva nekaj precej bolj nenavadnega. Jolene pravzaprav ni bila ime ženske, zaradi katere je bila Dolly ljubosumna. Prava zgodba ima dva obraza, eno žensko, ki je navdihnila ljubosumje in drugo, ki je pesmi dala ime.

Ko je Dolly Parton leta 1966 stopila pred oltar s Carlom Deanom, je bila stara komaj 20 let. Dean je bil človek, ki je vse življenje ostal daleč od njenega zvezdniškega sveta.

Toda prav on je postal eden od navdihov za njeno največjo uspešnico.

V intervjuju za NPR leta 2008 je Dolly povedala, da je bila prava iskra za Jolene rdečelasa bančna uslužbenka, ki je pokazala precejšnje zanimanje za njenega moža. Dolly je opisala, da je imela ženska "strašno simpatijo" do Carla in da je tudi njemu godila njena pozornost.

In Dolly je to opazila. Zelo dobro.

"Kar naprej je hodil v banko," je pozneje pripovedovala v značilnem šaljivem tonu. Njegovi pogosti obiski so postali celo njuna zasebna šala. Dolly ga je zbadala, da očitno v banki porabi več časa, kot bi bilo smiselno glede na količino denarja, ki ga imata.

Toda za šalo se je skrivala resnična emocija.

Dolly je bila ljubosumna.

Dolly se ni pretvarjala, da je bila popolnoma imuna na primerjanje z drugo žensko. Ravno nasprotno.

Ko je govorila o ženski, ki je navdihnila zgodbo, je priznala, da se ji je zdela zelo privlačna. Bila je visoka, imela je dolge noge in videz, zaradi katerega se je Dolly ob njej počutila majhno. In prav tu je zgodba postala veliko bolj človeška.

Dolly Parton je bila ena najbolj samozavestnih žensk na svetu, na odru. Toda tudi ona je poznala tisti neprijeten občutek, ko se ženska zagleda v drugo žensko in se začne spraševati, ali je dovolj.

Leta pozneje je dejala, da se ženske skoraj ne glede na to, kako samozavestne so, lahko počutijo ogrožene zaradi druge ženske. In iz tega občutka je nastala pesem.

Tu se skriva najbolj zanimiv del zgodbe. Rdečelasa bančna uslužbenka se ni imenovala Jolene, vsaj po Dollyjini pripovedi ne. Ime je prišlo od nekoga drugega.

Dolly je leta 2008 za NPR povedala, da je nekoč po enem od svojih zgodnjih nastopov srečala majhno deklico, ki je prišla po avtogram. Bila je stara približno osem let, imela je čudovite rdeče lase, lepo kožo in zelene oči. Dolly jo je vprašala, kako ji je ime. Deklica je odgovorila: "Jolene."

Dolly je takoj vedela, da je našla ime za pesem. In tako sta se v eni pesmi združili dve popolnoma različni resnični osebi. Ena je sprožila zgodbo. Druga ji je dala ime.

To je eden najbolj prikupnih preobratov v zgodbi. Ko danes poslušamo pesem, si predstavljamo fatalno žensko z rdečimi lasmi, porcelanasto kožo in zelenimi očmi, ki se spogleduje z Dollyjinim možem.

Toda ime Jolene je Dolly v resnici vzela od mlade oboževalke.

Tudi opis videza v pesmi je zato postal nekakšna mešanica resničnosti in umetniške domišljije. Dolly je dejanski občutek ljubosumja povezala z imenom in podobo deklice, ki jo je srečala. Zato prava Jolene pravzaprav ne obstaja v eni sami osebi. Prava Jolene je mešanica dveh žensk.

To je pomembno, saj lahko pesem zaradi svojega dramatičnega besedila ustvari vtis, da je bil Dollyjin zakon pred razpadom. Toda za to ni dokazov.

Dolly je sama zgodbo o bančni uslužbenki opisovala precej bolj igrivo. Leta 2008 je dejala, da je bila celotna situacija pravzaprav precej nedolžna, čeprav pesem zveni kot prava zakonska drama.

Carl Dean in Dolly Parton sta ostala skupaj skoraj šest desetletij. Spoznala sta se leta 1964, se poročila leta 1966 in ostala poročena vse do njegove smrti marca 2025.

Prav zato je zanimivo, da je ena največjih pesmi o ljubosumju nastala iz precej majhne, vsakdanje situacije.

Ni šlo za potrjeno afero ali za razpad zakona. Šlo je za žensko, ki je opazila, da je druga ženska njenemu možu všeč in ki je ta občutek spremenila v umetnost.

Najbrž se prav v tem skriva Dollyjina genialnost. Iz neprijetnega občutka je ustvarila nekaj, kar razume skoraj vsakdo. Ni treba biti svetovna zvezdnica. Ni treba živeti v zakonu s Carlom Deanom. Dovolj je, da si se kdaj vprašala: Je lepša od mene? Mu je bolj všeč? Kaj če jo izbere? Kaj če nisem dovolj?

In prav zato Jolene ni samo country pesem o eni konkretni ženski. Je pesem o ženski negotovosti. O strahu, da bi izgubila človeka, ki ga ljubiš. O primerjanju z drugimi.

In o tistem zelo človeškem trenutku, ko ponos za nekaj časa odložiš in preprosto rečeš: prosim, ne vzemi mi ga.

Namesto da bi se zaradi ljubosumja sprla z možem ali drugo žensko, je občutek spremenila v pesem. In ta pesem je postala ena njenih največjih uspešnic.

Jolene je izšla leta 1973 in je skozi desetletja dobila številne nove različice. Med drugim so jo izvajali The White Stripes, Miley Cyrus in Beyoncé, ki je leta 2024 predstavila tudi svojo predelavo. Pesem je danes uvrščena med največje skladbe vseh časov; Rolling Stone jo je leta 2024 uvrstil na 63. mesto svoje lestvice 500 največjih pesmi.

Ironija je skoraj popolna. Ženska, zaradi katere je bila Dolly nekoč ljubosumna, je tako, ne da bi to verjetno kadar koli načrtovala, pomagala ustvariti eno najbolj slavnih pesmi o ljubosumju.

Ni ji zamerila.

Pravzaprav je pozneje na zgodbo gledala s humorjem. Dolly je celo dejala, da brez te ženske morda nikoli ne bi napisala Jolene in ne bi zaslužila vsega, kar ji je pesem prinesla.

To je morda najbolj Dolly Parton od vseh možnih zaključkov. Tudi iz ljubosumja je naredila nekaj lepega. In tako je ženska, ki je za nekaj časa v Dolly prebudila negotovost, postala del glasbene zgodovine.

Ne kot prava Jolene. Ampak kot razlog, da je Jolene sploh nastala.

Viri: The Washington Post, AP, PEOPLE, NPR