Kako se po tvojem mnenju prepletata ples in moda, kaj jima je skupno?

Ples in moda sta si v resnici zelo podobna. Oba izhajata iz estetike telesa, čaščenja lepote posameznika in njegovega giba. Tudi moda namreč zares zaživi šele med gibanjem, saj je oblačilo treba nositi, da to pokaže svojo pravo osebnost. Brez poznavanja telesnih proporcev in razumevanja govorice telesa ne nastane nobena omembe vredna kreacija. Tako je tudi s plesom. Za dober ples se je treba zavedati gibanja in to povezati s telesnimi lastnostmi. Modi in plesu je skupna tudi minljivost, saj je doživljanje obeh stvar trenutka. Noben ples ni enak prejšnjemu in kljub temu, da oblačilo nosimo vrsto let, ga vedno doživljamo drugače. 

Kdaj si začutila, da je prav oblikovanje oblačil tisto, kar si želiš početi v življenju?

To sem začutila že zelo zgodaj. Mislim, da mi je bilo komaj pet let, ko sem že sanjarila o tem, da se bom ukvarjala z nečim, kar bo tesno povezano s blagom, oblačili. Dvomim, da sem bila tedaj sposobna razumeti, da se takemu poklicu reče modni oblikovalec, a vseeno mi je bilo jasno. Moda me je že izbrala. Šele ko smo ob koncu osnovne šole izbirali poklicno usmeritev, sem začenjala razumeti svoj privilegij. Mnogi sošolci so imeli pri tem težave, saj niso točno vedeli, kaj bi radi postali. Meni so bila razmišljanja in dileme prihranjene. Preprosto vedela sem.

Študirala si v Londonu na prestižni univerzi Central Saint Martins. Kako so to odločitev, da se vpišeš na študij v tujini, sprejeli domači? So bili skeptični, da v tem poklicu morda ne bi mogla uspeti?

Moja družina je dolga leta gojila uspešno krojašno obrt in na oblačila smo vedno gledali kot na umetnine. To, da sem se odločila za modno pot, je bilo pri nas doma zelo lepo sprejeto. Oba starša in stari starši so se navduševali nad mojim talentom in me pri tem ves čas podpirali. V moji družini je vedno veljalo, da če te nekaj veseli in si za to nadarjen, potem je treba to negovati. Toliko bolj, če nameravaš temu posvetiti življenje. To so resne stvari. Kdor se poklicno ukvarja z nečim, kar ima res rad, je na dobri poti do sreče. Doma se ni nikdar nihče spraševal, ali bom v tem poklicu uspela, ali bom našla zaposlitev in podobno. Starša sta vedela, da je vse odvisno od ambicij, ki mi jih nikoli ni manjkalo, pa tudi poguma ne. Moja odločitev za študij v tujini tako ni bila nobeno presenečenje. Bila je le še ena stopnica na poti k poklicni izpopolnitvi, ki mi je vedno pomenila zelo veliko.

Dejstvo je, da o tujini sanja vedno več Slovencev, ki imajo močno željo po ustvarjanju in doma ne najdejo pravih priložnosti, a imajo za tak velik korak tudi številne pomisleke in dvome. Kakšen nasvet bi dala nekomu, ki zbira pogum za nekaj takšnega in bi si ga morda tudi sama želela prejeti pred leti?

No, ustavila bi se ravno pri pogumu in svetovala, naj nikoli in nikdar ne podvomijo v moč usode. Ko čutiš, da si na pravi poti in da delaš s srcem, se vse priložnostne težave nekako rešijo same od sebe. Pot v tujino je polna negotovosti, te pa se lahko razvijejo v osebne dvome in strah. To je sicer popolnoma naravno, a zvrhana mera poguma in zaupanja vase lahko zgladi marsikatero prepreko.

London ponuja veliko več možnosti, obenem pa je večja tudi konkurenca. Kaj mora po tvojem mnenju imeti oseba, da ji uspe dobiti dobro službo ali da se prebije z lastno znamko?

Vedeti moraš, kaj ponujaš, komu je tvoj izdelek namenjen in zakaj si dober. Potrebni sta vrhunska predstavitev in odlična komunikacijska disciplina. Poleg tega je zelo pomemben osebni pristop. Vljudnost je osnova, iz katere vsi izhajamo; z nadutostjo ali sprenevedanjem v Londonu ne prideš daleč. Razumeti je treba tudi to, da se dostikrat do svoje želene pozicije prebijaš leta in leta, pri tem večkrat padeš na začetek in nemalokrat poskusiš vse mogoče, da nazadnje le najdeš način, kako osvojiti svoj vrh. Kar takoj pa se dobra služba ne zgodi. Biti moraš borec, ki se iz vsake bitke vrne bolj navdahnjen.

Kaj te vodi pri ustvarjanju, kje iščeš navdih in kaj se ti zdi pomembno?

Moja največja motivacija je, da skozi ustvarjanje podajam osebno vizijo o lepoti. Želim si ustvarjati modo za ženske, ki jih vse življenje občudujem in so me od nekdaj navdihovale pri snovanju osebnega stila. Tudi moda me navdihuje, saj je edinstvena. Moda osrečuje in pomaga do lažjega razumevanja tega kdo si.

Ženska, ki nosi tvojo kreacijo, želi nedvomno biti opažena. Zakaj je po tvojem mnenju tako? Kaj dela tvoje kreacije tako posebne?

Moja ženska ima rada živahno barvitost, rada se poigrava s teksturami in vzorci, obenem pa pričakuje kakovost in išče kose, ki jih bo nosila še dolgo. Moje kreacije izstopajo zato, ker so slikovite, polne življenja, poleg tega pa krojaško izpopolnjene. V sebi nosijo nostalgijo in romantiko. Zelo zanimivo se mi zdi, da se sama redko vračam v svoje spomine, a pri oblikovanju me preteklost, zlasti obdobje odraščanja, zelo navdihuje. Ne dvomim,da je to moj kreativni ventil.

Kako bi opisala svoj modni stil, kakšni modni kosi te ponavadi prepričajo?

Zelo ženstven je. Rada izhajam iz klasične silhuete z ozkim pasom, ker se to najbolj poda moji postavi. Pogosto posegam po vpadljivih cvetličnih vzorcih, modernih barvnih kombinacijah, prefinjenih tkaninah in šik pleteninah. Vojaških elementov, netkov ali dodatkov s pridihom fetišizma se izogibam v velikem loku, prav tako tudi visečih oblačil neizrazitih krojev. Sem zelo barvit človek, pristojijo mi vse barve in z užitkom jih kombiniram. Najhitreje me prepriča lepa obleka do kolen v stilu Grace Kelly s kakšnim modernim dodatkom ali nepredvidljivim rezom.

Je kakšen modni trend, ki ti je ta hip zlasti pri srcu oziroma se ga najbolj veseliš v teh toplih mesecih?

Morda boste začudeni, a s trendi si nisem več tako blizu. Kaj res izstopajočega še ujame moj pogled, a zadnji dve desetletji se trendi tako ponavljajo, da jim kaj več pozornosti niti ne zmorem namenjati. No, vseeno čisto mimo njih ne gre. Moj najtesnejši približek trendom to sezono bodo verjetno cvetlični vzorci - ki so v resnici klasika - vezene cvetlične aplikacije z retro pridihom in senčila za veke v osnovnih barvah, kot so rumena, rdeča, zelena, oranžna in modra.

Katera so po tvojem mnenju tri osnovna modna pravila, ki bi se jih morale ženske držati?

Recimo jim kar osnovna damska pravila, saj imajo več opraviti s splošnim vtisom, ki ga ženska naredi na okolico. Prvič, vedno izhajajte iz klasične elegance, trendi naj služijo zgolj kot začimba. Drugič, nič ne razkrije smisla za eleganco bolj kot hoja v visokih petah. Te so obvezni del vsake garderobe in četudi jih ne nosite pogosto, se naučite v njih hoditi lepo. In še: nobeno oblačilo ni primerno za čisto vse priložnosti, zato svojo garderobo sestavite tako, da je v njej nekaj sproščenega, nekaj formalnega in nekaj večernega. Ostanite zveste namenu oblačil. Naj dodam še tole. Vedno je bolje biti za odtenek preveč urejen kot premalo.

Kaj bi morala vsaka ženska imeti v svoji omari?

Nekaj klasičnih kosov, ki s svojim zimzelenim značajem odlično pristojijo k ostalim, bolj vpadljivim oblačilom. Vedno pravim tudi, da vsaka ženska potrebuje lepo ozko krilo do kolen, salonarje z visoko peto in kakšen kos lepega, kakovostnega nakita.

V katerih oblačil se ti počutiš najbolj seksi, najbolj ženstveno?

Poudarjanje seksapila skozi oblačila me ne zanima preveč. Vedno pa stremim k temu, da izrazim svojo žensko naravo, slojevito osebnost in romantično dušo. To mi najbolj uspeva v oblačilih izrazitih barv in elegantnih krojev. Zadnje čase je pogosta debata o tem, da so tudi čevlji z nizkimi petami primerni prav za vse priložnosti, sama pa priznam, da se v visokih petah še vedno počutim občutno bolj ženstveno, prefinjeno. Za nameček pa še to. Odkar so se mi okrepili nohti in si lahko privoščim, da so ti naravno zelo dolgi, pa spoznavam čare lepih, urejenih ženskih rok, ki jih krasijo nalakirani nohti in izbrani prstani. To so detajli, ki lepo zaokrožujejo elegantno žensko podobo.

Zdi se, da so Slovenke še vedno dokaj zadržane kar se tiče mode in prisegajo na že preverjeno, kako pa je s tem v Londonu? Je razlika velika?

Ne želim biti nepravična in primerjati modnih navad Londončank s tistimi Ljubljančank. Gre za dve okolji, ki ju, v modnem smislu, pogojujeta precej različni tržišči. Torej, v Londonu, se na primer, dobi prav vse. Od dragih znamk, oblikovalcev debitantov, do iskanih vintage kosov. Ljubljana je pri modni ponudbi precej bolj skopa, kar je razumljivo. Temu primerno je manj raznolikosti na ulicah, a tako pač je. Vsako okolje ima, ne glede na karkoli, svoje zakonitosti in narobe bi bilo stremeti k temu, da bi se za vsako ceno moralo približati drugemu okolju. Ljubljana nikoli ne bo London. A prav to je tisto, kar bo Ljubljano vedno ohranilo svojstveno, zanimivo. Po mojem mnenju se Slovenke oblačijo lepo. So urejene, rade imajo dobro klasiko in znajo prepoznati kakovost. Če kaj, potem pogrešam neprekinjen ritem urejanja, ki mu zima ne bi prišla blizu. Takrat namreč Slovenke rade popustijo in se zavijejo v vse mogoče šale, bunde in temna oblačila ter pri tem vzdihujejo nad prihodom pomladi, ko bodo znova lahko modno zaživele. Za eleganten videz pa se ne splača podrejati sezonskim intrigam. Tega na primer v Angliji ni. Tam je januar enako modno vznemirljiv kot maj ali kot avgust.

Če bi lahko s katero koli osebo na svetu zamenjala garderobo, koga bi izbrala?

Z nikomer, nikdar in nikoli. Moja garderoba, ta moj skriti kotiček, v katerem se nahajajo moje sanje, hrepenenja, veselje in ljubezen, je samo moja. Sicer pa občudujem garderobo Anne Wintour, pa tudi pokojna Isabella Blow je imela tako osupljive kose, da jih lahko okličemo kar za umetniška dela.

Verjetno tudi rada nakupuješ. Kaj najraje nakupuješ, kaj te najbolj sprošča?

Sem navdušena nakupovalka po internetu, kjer kupujem vse; od oblačil, perila do ličil in nakita. Moj način nakupovanja je razdeljen na sprehajanje po trgovinah, kjer si občasno ogledujem artikle in napajam nad estetiko, aranžmaji, vzdušjem. Redko pa kaj kupim, ker se mi ne da okoli hodit z vrečkami. Tudi pomerjam zelo, zelo nerada. Ozke kabine, čakanje v vrstah in preoblačenje niso zame. Tu pride na vrsto internet. Spletno nakupovanje je zelo udobno, pa tudi pregledno, samo naučiti se moraš razbirati informacije s fotografij. Najbolj me sprošča kupovanje kozmetike. Rada se na primer zapičim v kakšen nov serum in nato preberem kup komentarjev uporabnic, ki mi pomagajo presoditi, ali bi bil izdelek pravi tudi zame. Pa tudi kupovanje oblačil mi je v užitek. Navadno shranim fotografije svojega najožjega izbora ter naredim nekaj skic kombinacij z oblačili iz omare. Tako se odločam, kaj bi se mi v tistem trenutku najbolj splačalo imeti. Povem naj še to, da nisem več pretirano zapravljiva, sploh pri ličilih mi zadnja leta uspeva kupovati veliko bolj premišljeno. Z nekaj prištetimi trenutki šibkosti, seveda.