Bruno, čestitke, pravkar si osvojil naziv novega slovenskega MasterChefa! Kot si napovedal po finalu, bo to najboljši MasterChef do zdaj! Kako želiš opozoriti nase, na kaj želiš, da Slovenci najprej pomislijo, ko slišijo ime Bruno Šulman?

Najlepše bi bilo, da bi jih moje ime spodbudilo k temu, da bi sami še raje kuharsko ustvarjali in si drznili preizkušati nove okuse. Rad pa bi tudi, da bi me povezali z mojo blagovno znamko d'Broonch, pod katero bom ustvarjal, pa da bodo poskusili katero od mojih kreacij.

Poleg kuhanja (in športa) veliko časa posvečaš tudi študiju psihologije. Bodi iskren: si svoje sotekmovalce analiziral tudi s tega vidika?

Joj, ne… Analiziral nisem nikogar, no, vsaj ne zavestno (smeh). 

Med tekmovanjem so se med vami spletle pristne prijateljske vezi, takšnih v sedmih letih šova še nismo videli. S kom se boš družil še naprej oz. morda je lažje vprašati, s kom se ne boš?  

Zagotovo se bomo še družili! Res sem spoznal veliko zelo dobrih ljudi in prijateljev. Imeli smo sploh dobro moško navezo, takšne bratske odnose, z Žigo, Adamom, Božem in Anžetom, seveda pa se podružimo tudi z našimi puncami. Nikoli ne bom pozabil, kako dobro smo se imeli z Mašo in Žigo ob proslavljanju uvrstitve v polfinale.  

Žiga te je v tretjem tednu rešil, brez njegove odločitve bi izpadel že zelo zgodaj. Kako gledaš na to igro usode, sta se pogovarjala o tem?

To je bilo res neverjetno, eden mojih najljubših trenutkov cele MasterChef izkušnje in Žigu sem noro hvaležen za to njegovo veliko potezo. Žiga je res človek in pol, to sem že rekel in vsakič znova bom! Res sva dobra prijatelja in tudi kasneje sva si ves čas pomagala in se skupaj kuharsko dopolnjevala in oba upala, da bova morda skupaj v finalu. Skupaj pa sva tako lahko pričarala verjetno najlepši finale do zdaj!  

Kako so zmago sprejeli tvoji najbližji? Kaj so dejali, storili?

Seveda so bili strašansko veseli zame in ponosni name. Do moje udeležbe na tekmovanju v MasterChefu sta bila moja starša precej zadržana, ker ju je skrbelo, kako bom zdržal vse pritiske ... Potem ko sem se odločil, pa sta mi ves čas stala ob strani, navijali so res vsi in me podpirali. Ko sem končno prišel domov in je bila že zelo pozna ura, smo se pogovarjali in skušali nadoknaditi zamujeno do ... še bolj pozne ure (smeh). Lepo je bilo!

Po tvoji zmagi se je Slovenija ponovno za več mesecev zaprla in znova smo 'ostajali doma'. Kaj si počel v tem času, kako si izkoristil prosti čas?  

Takrat sem živel še svoje zadnje mesece pred objavo oddaje in se mi niti sanjalo ni, kaj vse me še čaka (smeh). Predavanja in vaje sem še vedno obiskoval, prek spleta, hvala bogu pa sem lahko treniral, kar mi je vsak dan malo zbistrilo glavo. Nisem narejen za življenje doma, ampak uživam v družbi, zato so bili treningi moj vsakodnevni beg, druga sprostitev pa je bilo seveda kuhanje in kreiranje novih jedi.

Je tvoja ideja oz. želja po slaščičarni še aktualna ali zdaj gledaš že širše?

Moram res reči, da zdaj niso več samo slaščice (smeh) ... V vmesnem času sem dodatno vzljubil tudi ustvarjanje slanih jedi, tako da zdaj samo o slaščičarni ne morem več sanjati.

Doma imaš ogromno medalj z atletskih tekmovanj. Kje pa bo ponosno stal tvoj MasterChef pokal?

Najtežje ga je bilo od začetka decembra do konca predvajanja skrivati doma! Za vsak slučaj sem ga imel potisnjenega čisto na dnu garderobne omare, vsake toliko časa pa sem ga malo pogledal in bil vsakič znova hvaležen za to izjemno MasterChef potovanje in izkušnjo. Zdaj pa gre končno lahko na pozicijo, ki mu pritiče – postavil sem ga na svojo polico s pokali, čisto spredaj (smeh).