"To je serija, ki govori o profesorju in skupini srednješolcev, katerih razrednik je Samo Demšar, profesor fizike in kemije," nam razloži Jure Henigman, sicer priznani in uveljavljeni slovenski igralec, ki ga lahko že leta spremljamo tudi na odrskih deskah Mestnega gledališča Ljubljana. "Kljub temu da se serija dogaja v šoli, šolski proces ni na prvem mestu, temveč serija tematizira predvsem odnose med učenci, njihovimi težavami in kako njihov profesor posega v njihova življenja in nekako rešuje te njihove težave. To pa se vedno zgodi na nek nekonvencionalen način in celo na meji, ko se vprašamo, ali je to še v redu ali ne. Včasih se vprašamo, če je mejo morda celo prestopil," nam je na začetku pogovora zaupal Henigman, ki sicer priznava, da tako radikalnih profesorjev v času svojega šolanja ni imel, ima pa na svoje srednješolsko šolanje dobre spomine. Kot pravi sam, ni bil nikoli med najboljšimi ali najslabšimi: "Pač v povprečju, da nisem imel težav."

Jure, v seriji Gospod profesor igraš profesorja fizike in kemije. Sta bila tudi v tvojih srednješolskih letih to tvoja najljubša predmeta?

Ne, nikakor ne (smeh)! Je pa res, da sem imel zelo razumevajoča profesorja tako za kemijo kot fiziko in noben nam ni želel greniti življenja. Oba sta se zavedala, da nihče v razredu nima želje nadaljevati v tej smeri, zato sta se pač potrudila, da smo seveda nekaj odnesli od predmetov, jima pa je bilo pomembno tudi to, da smo zadovoljni! Sta se tudi onadva zavedala, da imamo že na drugih področjih dovolj težav (smeh).

Kako pa si se sicer sam pripravljal na vlogo srednješolskega učitelja?

Dejansko je bilo veliko priprav, sploh ker je veliko materiala in scenarijev, prek pogovorov z režiserjema smo potem gradili ta lik. Samo Demšar je res velik otrok in razmišlja precej drugače kot jaz, ta njegov način razmišljanja pa me je včasih precej presenetil ... V eni izmed epizod se na primer vanj zaljubi dijakinja, on pa misli, da bo situacijo najlažje rešil tako, da jo bo povabil na zmenek, na katerem bo izpadel kreten, ker bo tja prišel z drugo in povrhu vsega še pijan ... To je primer, ko sem se res vprašal, zakaj, hudiča, bi kdo to naredil (smeh)? A kot igralcu mi je bilo prav takšno razmišljanje največji izziv. Nisem se pa vrgel v učbenike fizike in kemije! Malo sem pregledal, priznam, a v osnovi sem verjel drugim, da tisto, kar predavam, drži (smeh). Sicer pa ni veliko poudarka na fiziki in kemiji, veliko bolj na medosebnih odnosih.

V času koronske krize veliko govorimo o tem, kaj nam je ta pandemija vzela in kaj nam je dala. Kako pa si se ti spopadal z vsem tem časom, ki nam je bil kar naenkrat na voljo, kako si skrbel za psihično in fizično zdravje?

Gospod profesor je zgodba o karizmatičnem profesorju, ki neukrotljivim dijakom pomaga pri premagovanju zahtevnih življenjskih ovir, s tem pa se jutri, 13. januarja, pridružuje nizu originalov VOYO, ki v svoji strategiji krepi originalne vsebine in vseskozi nadgrajuje podporo slovenskemu produkcijskemu prostoru. Gre za serijo z najvišjim proračunom v Sloveniji doslej, glavna vloga pa torej pripada Juretu Henigmanu, ob njem pa v serijo že v prvi epizodi kot glavni lik vstopi Tina Vrbnjak, ki upodablja strogo, a sočutno učiteljico slovenskega jezika Klavdijo Jaklič. Klavdijine metode in ravnanja so diametralno nasprotujoči od tistih od kolega Sama, njeno življenje je sestavljeno iz izpolnjevanj pričakovanj svoje mame, k temu pa sovpada tudi njena popolna zaroka s priznanim zdravnikom. A ravno s Samom in svojimi novimi dijaki prične spoznavati svet drugačnih, nekoliko bolj pristnih vrednot. Iskric med Samom in Klavdijo ni moč prikriti in ravno ljubezenski trikotnik med Samom, Klavdijo in njenim zaročencem je edini lok serije, ki se povezuje iz epizode v epizodo. 

V vlogo strogega in na videz brezkompromisnega ravnatelja Nikolića stopa Gojmir Lešnjak, učiteljskemu zboru pa se pridružujejo še Saša Pavček (Olga Bohorič), Branko Jordan (Igor Mahkovec), Gašper Jarni (Željko Žele Rojc), v vlogi tajnice Irene Spuk pa najdemo Damjano Černe. V vlogah najdemo Maksa Dakskoblerja, Lovra Žuniča, Tineta Ugrina, Leona Pučnika, Ivana Vastla, Leo Ćumurdžić, Vesno Ponorac, Klaro Kuk, Lino Akif, Andreta Drogo, Kajo Petrovič, Ronjo Matijevec Jerman, Milo Furst, Liama Cimpermana, Domna Blatnika, Matijo Brodnika, Mateja Zemljiča, Laro Fortuna, Bojana Cvjetićanina in Maka Tepšiča.