Kdo je Paris Hilton? Razvpita blondinka, ki se ves čas zabava in hodi po diskotekah, zapravlja denar svojega očeta za obleke, čevlje in potovanja? Neumna blondinka z otroškim glasom? Zvezdnica, ki še danes slovi po svojem porno filmu? Tako jo je vsa ta leta poznal svet, a to ni prava Paris Hilton. Vse to je bila igra, lik, ki ga je igrala, marketinška poteza. 

V dokumentarnem fimu 'To je Paris' je zvezdnica končno razkrila vso resnico in svojim oboževalcem končno ponudila vpogled v svoje pravo življenje, ki sta ga zaznamovali tudi zloraba in travma. Ko jo je izstrelilo med zvezde, je Paris upodobila stereotip neumne blondinke in se tega držala vso svojo kariero. A vse to je bila fasada. Med pogovorom za oddajo Today je Paris pokazala, da je v resnici precej bolj elegantna in sofisticirana, oboževalce pa je šokirala tudi s svojim glasom. O njenem otroškem glasu ni bilo ne duha ne sluha. 

"Ves ta čas sem igrala lik in svet nikoli ni vedel, kdo sem v resnici. V resnici sem briljantna. Nisem neumna blondinka, ampak sem samo res dobra v pretvarjanju," je dejala. Na vprašanje, zakaj se je sedaj odločila pokazati svoj pravi obraz, je odgovorila: "Čas je, da svet izve, kdo sem v resnici. Zdi se mi, da sem prestala zelo veliko ... O meni kroži toliko napačni predstav in predvidevanj. Nočem, da se me svet spominja kot neumnico. Želim si, da me spoštujejo kot poslovno žensko, kakršna sem."

Med intervjujem je Paris spregovorila tudi o svojem lažnem glasu, ki ga je uporabljala. "Takšen je v resnici moj glas. Moj drugi glas je tisti otroški glas iz šova Simple life, ki sem ga včasih uporabljala ... V resnici je moj glas globlji."

Paris pa je spregovorila tudi o tem, da je bila žrtev zlorabe. "Toliko časa sem skrivala resnico, ampak ponosna sem na to, kako močna ženska sem postala. Ljudje morda mislijo, da mi je bilo vse v življenju prizaneseno, zato želim svetu pokazati, kdo v resnici sem."

Kot majhna deklica se je Paris pogosto upirala svojim staršem. "Zlahka sem se izmuznila ven in hodila po klubih in diskotekah. Upirati sem se začela, ker so bili moji starši tako strogi. Kaznovala sta me tako, da sta mi vzela mobilni telefon ali kreditno kartico, a ni delovalo. Še vedno sem sama hodila ven." Zaradi tega sta jo v poznih 90. letih poslala v internat. Tako je Paris 11 mesecev obiskovala šolo v zvezni državi Utah. "Vedela sem, da bo tam slabše kot kjer koli prej ... To bi morala biti šola, a predmeti niso bili fokus šole. Od trenutka, ko sem se zjutraj zbudila, do trenutka, ko sem šla v posteljo, so ves dan kričali name. Bilo je neprestano mučenje. Mislim, da je bil cilj osebja, da nas zlomijo." Paris pravi, da so jih zlorabljali tudi fizično, jih tepli in jih davili. "V nas so želeli vcepiti strah, da bi jih ubogali."

Njeno zgodbo v dokumentarnem filmu podprejo tudi njeni nekdanji sošolci, med drugim tudi to, da so jo za kazen držali in omamili. "Vsak dan sem imela panične napade in jokala. Bila sem nesrečna. Zdelo se mi je, kot da sem v zaporu in sovražila sem svoje življenje."