V srcu Natalije Gros se je končno naselil mir. Potem ko se je zaradi smrti svojega partnerja Jureta Breceljnika znašla v razburkanem morju življenja, je morala zaplavati sama, brez njegove podpore in ljubezni. Težke preizkušnje so iz nje izoblikovale žensko, ki je zaradi svoje osredotočenosti in moči navdih številnim. Eno prelomnih let v njenem življenju je bilo prav lansko, ki ji je prineslo nove izzive in pozitivne spremembe, tako na življenjskem kot na osebnem področju.

Konkreten delež teh lahko pripiše prav sodelovanju v šovu Zvezde plešejo, ki se mu je posvetila z vsem srcem, saj je v njem končno zaživela svoje sanje. Na koncu je celo slavila zmago, svoje srce pa po dolgem času odprla novi ljubezni. Natalija: "Leto 2018 mi ostaja v spominu po tem, da sem si po dolgem času žalovanja in urejanja stvari, dokončevanju Juretovih filmskih projektov in postavljanju nazaj na noge in v življenje vzela čas zase, za svojo žensko dušo, za željo, o kateri sem sanjala že kot majhna punčka, da bi plesala, se učila plesati. In to se mi je s šovom res uresničilo. Res sem se počutila kot v pravljici, čeprav je bilo prisotno trdo delo in veliko utrujenosti, a danes ostajajo le res lepi in čudoviti spomini. Lahko rečem, da sem se v šovu izpolnila tako in še več, kot sem si sploh želela. Za češnjo na vrhu torte pa sem spoznala še Roka (op. Kunaverja) in se prepustila novemu poglavju tudi na ljubezenskemu področju."

A to ni bila edina sprememba na osebnem področju. Natalija: "Leto 2018 si bom zapomnila tudi po tem, da sem prodala našo družinsko hišo in si s punčko našla stanovanje. Torej sem naredila še en velik preskok s selitvijo na novo lokacijo, da bova lažje živeli naprej. Kajti dejstvo je, da žal najinega Jureta ne bo nikoli več nazaj, midve pa morava in želiva živeti naprej. In selitev je bila tudi del tega, da spustiva preteklost in objameva prihodnost. Jure pa bo tako ali tako vedno z nama v srcu in mislih, vedno bo del najinega srca z njim."

In tako kot Jure ne bo nikoli pozabljeno niti njegovo delo, ki ju povezuje tudi po njegovem nenadnem slovesu. Med projekti, ki jih je dokončala, je bil največji in najbolj obsežen dokumentarni film Zadnji ledeni lovci, ki je bil ob njegovi smrti šele na začetku produkcije oziroma snemanja. Natalija: "Dokončanje filma Zadnji ledeni lovci mi pomeni veliko notranjo zmago. Zmago, da sem se v tako težki situaciji odločila po notranjem občutku, intuiciji, ki mi je narekovala nasprotno, kot mi je velel razum. Vesela in ponosna sem, da sem v trenutku, ko sem izgubila svojega partnerja, očeta svojega otroka, ostala odprta in da sem poslušala srce, ki mi je velelo, da naj nadaljujem(o) film, ki ga je Jure ravno začel snemati, pred tem pa leto dni delal raziskavo o njem in pripravljal teren za snemanje. Film je, lahko javno povem, presežek za slovensko dokumentaristiko, tako po tem, kako je posnet, kje je posnet in v kakšni težki situaciji celotne ekipe je bil dokončan. Prav vsi smo tvegali neskončno veliko. A na koncu nam je s skupnimi močmi, srčnostjo in ljubeznijo do Jureta in njegove vizije, strasti do ustvarjanja filmov, uspelo."

Zadnji ledeni lovci, ki so premiero doživeli na lansko valentinovo, so ekipi prinesli štiri nagrade za najboljšo fotografijo, nagrado za najboljšo glasbo v dokumentarnem filmu in kar dve glavni nagradi za najboljši film, prvo na Festivalu gorniškega filma februarja lani v Ljubljani, drugo pa na festivalu SiciliAmbiente na Siciliji julija lani.

Natalija iskreno prizna, da za letos nima posebnih načrtov. Morda se bodo vam zdeli prav takšni. Natalija: "Le to, da najdem svoj notranji mir, da delam s strastjo in srcem, karkoli že počnem, in da dobro skrbim zase in za svoje najbližje in se trudim imeti kar se da zdrave odnose z njimi. To pa je že precej veliko in po mojem najpomembnejše. Vse ostalo, kar se da meriti s številkami in rezultati, pa že pride zraven (smeh)."