Bila je ena najlepših igralk Hollywooda, nato se je njeno življenje obrnilo na glavo

Ko danes govorimo o Blade Runnerju, si je skoraj nemogoče predstavljati film brez Rachael.

Elegantna, skrivnostna in skoraj nadrealistično lepa replikantka je postala eden najbolj prepoznavnih ženskih likov znanstvenofantastičnega filma. Za vlogo je poskrbela Sean Young, ki je bila ob snemanju stara komaj 22 let.

Film Ridleyja Scotta iz leta 1982 sprva ni bil takšen komercialni fenomen, kot bi pričakovali, toda z leti je postal kultna klasika. Tudi Youngova je ostala neločljivo povezana z njegovo zgodovino.

Toda njena kariera bi lahko bila precej drugačna.

Pred Blade Runnerjem je Youngova nastopila v filmu Stripes, nato pa se je njena kariera hitro vzpenjala.

Po vlogi Rachael so sledili filmi Dune, No Way Out in Wall Street. Leta 1987 je zaigrala ob Kevinu Costnerju v trilerju No Way Out, istega leta pa tudi v filmu Oliverja Stona Wall Street.

V osemdesetih je bila Sean del hollywoodske prve lige. Bila je mlada, izjemno fotogenična in dobivala je vloge ob velikih moških zvezdah. The Guardian jo je v retrospektivnem profilu opisal kot pravo filmsko zvezdo tega obdobja, ki je snemala z režiserji, kot so Ridley Scott, David Lynch, Oliver Stone in Gus Van Sant.

A potem se je začelo zapletati.

Eden prvih velikih udarcev je prišel pri filmu Batman Tima Burtona.

Youngova je bila izbrana za vlogo Vicki Vale, vendar si je med vajo jahanja poškodovala ramo. Vlogo je nato prevzela Kim Basinger, film pa je postal velikanska uspešnica.

Youngova je pozneje želela dobiti vlogo Catwoman v nadaljevanju Batman Returns. Njena poteza je postala ena bolj bizarnih zgodb hollywoodske zgodovine.

Ker jo Burton ni želel sprejeti na avdicijo, je na Warner Bros prišla oblečena v lastno različico kostuma Catwoman. Svoj poskus je nadaljevala tudi v televizijski oddaji Joan Rivers.

Vloga je na koncu pripadla Michelle Pfeiffer.

Z današnje perspektive je zgodba skoraj neverjetna, toda takrat je še dodatno utrdila podobo Youngove kot igralke, ki je pripravljena narediti skoraj vse za vlogo.

Eden najbolj odmevnih dogodkov v njeni karieri je bil povezan z igralcem Jamesom Woodsom, s katerim je leta 1988 igrala v filmu The Boost.

Woods je proti Youngovi vložil tožbo in jo obtožil nadlegovanja. Sean je očitke zanikala in trdila, da je bil spor povezan z njunim odnosom ter da je bila sama tista, ki je zavrnila Woodsova romantična pričakovanja.

Primer se je končal zunaj sodišča. Youngova je po navedbah The Guardiana prejela 227.000 dolarjev za kritje svojih pravnih stroškov. Ne glede na izid pa je zgodba v javnosti pustila posledice.

V Hollywoodu se je okoli Youngove počasi ustvarila podoba težavne igralke.

Poročalo se je o konfliktih s kolegi in režiserji, o izgubljenih vlogah in nenavadnih potezah. Sama je pozneje trdila, da je bila zaradi svoje neposrednosti in tega, ker ni želela molčati, kaznovana z izključevanjem iz industrije.

V intervjuju za The Guardian je dejala, da je bila po njenem mnenju nepravično označena in da je hollywoodski sistem do nje ravnal drugače, kot bi do moškega igralca.

Tudi filmski zgodovinarji so pozneje opozorili na širši kontekst. Film Quarterly je pri obravnavi njene kariere izpostavil, da so jo že v osemdesetih označevali za noro oziroma težavno, hkrati pa opozoril, da je bila Youngova tudi zelo glasna glede spolnega nadlegovanja v Hollywoodu.

V naslednjih letih je Sean še naprej snemala, vendar njene vloge niso bile več tako velike kot v osemdesetih.

Leta 1994 se je pojavila v komediji Ace Ventura: Pet Detective z Jimom Carreyjem, nato pa je vse več delala v televizijskih in neodvisnih produkcijah. Njena filmska kariera se je tako precej oddaljila od obdobja, ko je bila ena najbolj iskanih hollywoodskih igralk.

Ob tem se je spopadala tudi z alkoholom.

Leta 2008 se je prostovoljno vključila v zdravljenje zaradi težav z alkoholom, pozneje pa se je pojavila tudi v resničnostni oddaji Celebrity Rehab with Dr. Drew. Sama je pozneje dejala, da je bila to zanjo ena najtežjih točk v življenju, čeprav ji je zdravljenje pomagalo prenehati piti.

Čeprav ni nikoli več dosegla statusa zvezdnice iz osemdesetih, Sean Young ni prenehala igrati.

Leta 2017 se je pojavila tudi v Blade Runner 2049, nadaljevanju filma, ki ji je na začetku kariere prinesel največjo slavo. Njena prisotnost je bila povezana z likom Rachael, pri čemer je bila zaradi posebnih vizualnih učinkov uporabljena njena podoba iz izvirnega filma.

Tako se je po več kot treh desetletjih vrnila v svet, ki jo je naredil slavno.

Sean Young je ena tistih igralk, pri katerih je skoraj nemogoče ločiti filmsko kariero od zgodb, ki so jo spremljale zunaj filmskega platna.

Bila je Rachael iz Blade Runnerja, ena najbolj prepoznavnih ženskih podob znanstvenofantastičnega filma. Bila je obetavna zvezdnica, ki je igrala v velikih hollywoodskih produkcijah. Bila je tudi igralka, katere zasebno življenje, konflikti in številni medijski škandali so sčasoma zasenčili njeno delo.

Toda njena zgodba ni tako preprosta, kot bi lahko sklepali iz naslovov o vzponu in padcu.

Del zgodb temelji na dokumentiranih dogodkih. Del na obtožbah, ki jih je sama zanikala. Nekatere njene poteze so bile nedvomno nenavadne, druge pa so danes videti tudi skozi drugačen pogled na položaj žensk v Hollywoodu.

Več desetletij po svojem največjem uspehu pa je kljub vsemu še vedno najbolj prepoznavna kot ista ženska, ki je vstopila v temačni futuristični Los Angeles Ridleyja Scotta.

Rachael je ostala filmska ikona. Sean Young pa je postala ena najbolj nenavadnih in kontroverznih zgodb hollywoodske generacije, ki ji je pripadala.