Si pred izdajo drugega studijskega albuma Čas, ki ga boš 25. maja predstavil v portoroškem avditoriju. Kaj nam pripravljaš?

Sam se najbolje počutim, ko je glasba kot "predstava", v smislu, da se ji ljudje lahko popolnoma posvetijo. Da lahko navzoče odpelješ v zgodbo. Takih priložnosti je vsaj za zdaj malo, se pa tokratne zelo veselim. V Avditoriju bodo predstavljene vse pesmi z novega albuma, malce drugače bomo z bendom spomnili tudi na nekaj pesmi s prvega albuma, pripravljam pa tudi manjša presenečenja.

Od kje navdih za naslov Čas, kaj si želel z njim povedati?

Ugotovil sem, da je vse pogojeno s časom. Sem v nekem življenjskem obdobju, ko se mi neprestano nekam mudi. Na trenutke imam občutek, da sploh nimam več časa, da bi se eni zadevi posvetil brez časovne omejitve. Kdaj bom vstal, koliko časa potrebujem za službo, koliko časa za hrano, koliko časa za partnerko in otroka, prijatelje in sorodnike sem že premaknil na konce tedna ... Koliko časa v dnevu posvetiti glasbi in koliko bom spal? Vse je eno divjanje. Ko se posvetim glasbi, zdaj poskušam, da ne mislim na čas. V tem trenutku me vse veže na čas, zato se mi je zdelo smiselno imenovati album Čas, saj je bil ta ravno v obdobju snemanja albuma velik faktor.

Kakšna presenečenja nas čakajo na albumu, kako se razlikuje od prvega albuma, ki si ga izdal pred štirimi leti?

Zagotovo so prijetno presenečenje zgodbe vsake pesmi: kako so bile snemane, kakšno zgodbo nosijo, kdo je pri njih sodeloval ... Uresničila se mi je želja, da je Drago Mislej Mef prispeval eno besedilo. Anika Horvat je posnela ženski del pri pesmi Nov list. Spoznal sem kup novih ljudi in želel sem si, da bi vsak dodal del sebe v pesmi. Sodelovalo je tudi nekaj italijanskih in hrvaških glasbenikov, med drugim Matteo E. Basta in Jessica Atlič McColgan. Bistvena razlika s prvim albumom pa je ta, da ima album povsem drugačen pomen. Prvi album je osnutek vseh idej do tistega trenutka, v mojem primeru "The best of Žiga Rustja  - od rojstva do 25 let", ta album pa je tak, kot za moje pojme mora biti. Beseda album sama kliče po tem, da je to zbirka pesmi, ki spadajo v isto knjigo. S producentom Andreo F sva iskala zvočni prostor, kjer bi se lahko moje ideje najbolje razvile in tega smo ustvarili med snemanjem bobnov - v Italiji, blizu Cittadelle, kjer smo v vintage studiu točno ta zvok izbrali za temelj albuma.

Z novega albuma si že izdal nekaj singlov. Kakšen je bil odziv?

Mešan. Drugačen. Pri prvem albumu sem imel občutek, da me ljudje pohvalijo iz vljudnosti. Pri zadnjih treh singlih pa sem dobil občutek, da sem le komu prišel do živega in morda vsaj za trenutek polepšal dan, morda dal misliti ali čisto preprosto prispeval za lepši trenutek. Sploh Kralj zelenega peresa je bila ta pesem, za katero so mi številni povedali, da se jih je dotaknila.

Kakšno se ti zdi trenutno stanje in odnos do slovenske glasbe?

Ne morem obsojati ali soditi. Večkrat izpostavim primerjavo s tujimi mediji in izvajalci. Poslušam italijanske radie in slišim izvajalce vseh sort, predvsem italijanske. Poslušam hrvaške radie, slišim enako. Zanimivo bi bilo tudi narediti poskus: kako bi Ed Sheeran uspel, če bi izdal mojo pesem Kralj zelenega peresa in kakšen hit bi bil v Sloveniji "Oblika tvojega telesa", če bi jo izdal jaz. Danes velja predvsem, kdo si. Morda je tudi moje videnje glasbe drugačno od želja poslušalcev. Tu ni nihče kriv. Pogrešam pa več glasbenega dogajanja in želim si, da bi vsi imeli svojega najljubšega slovenskega izvajalca. Sem pa prepričan, da če bi ljudje vedeli, koliko dela, strasti in dobronamernih sporočil je s strani nas izvajalcev za slovenska ušesa, sploh če je uporabljena slovenščina (ker bi radi prispevali naši sceni), bi ljudje to malo bolj cenili. Do tedaj bo, kot bo.