48-letna ameriška ginekologinja Sharla Helton iz Oklahome je dobro poučena o tem, kaj je za zdravje človeka škodljivo in kaj ne. Kljub temu si je zaradi gubic, ki so jih prinesla leta, odločila kožo na čelu zgladiti z botoksom. Zgodilo se je leta 2006. Takoj po tretmaju se je Sharli močno poslabšal vid, začele so se težave z dihanjem, pojavile so se bolečine v okončinah. Sharla se je s težavo dvignila iz postelje, ni mogla več hoditi, postala je zelo slabotna in na koncu je izgubila službo.

Kriv je farmacevtski gigant

Med prisilnim dopustom se je Sharla odločila opraviti preiskave, ki bi potrdile njen sum: botulizem. Ampak botoks naj ne bi povzročal botulizma, je pomislila, saj na deklaraciji izdelka to ni navedeno. Američanka je obiskala odvetnika Raya Chesterja, ki slovi kot eden največjih strokovnjakov za to področje. Chester se ni prvič soočil s farmacevtskim velikanom, proizvajalcem botoksa, Allerganom. Doslej mu ni nikoli uspelo, tokrat pa je več kot zmagal. 11. maja, v manj kot mesecu dni, je sodišče izreklo sodbo. Porotniki so Allergan obsodili zaradi malomarnosti, ker ni navedel vseh tveganj, ki jih uporaba botoksa za glajenje gubic prinaša. Sodišče je določilo rekordno visoko odškodnino: 15 milijonov dolarjev.

Allergan se bo pritožil

"Botoks ne povzroča botulizma, odločitev sodišča pa se ne sklada z vsemi medicinskimi in znanstvenimi ugotovitvami o botoksu," je po razsodbi izjavil tiskovni predstavnik proizvajalca. A neizprosni odvetnik vztraja: "Zdaj je jasno, z uporabo botoksa moramo biti zelo previdni. Vsi, ki so imeli težave z botoksom, bodo zdaj končno lahko o tem javno spregovorili." Zmaga na sodišču je za Chesterja toliko bolj pomembna, ker je leta 2007 izgubil tožbo, ko je zastopal starše 7-letne deklice s cerebralno paralizo. Otroku so vbrizgavali botoks in je umrl, Allergan pa je za nameček od dekličine matere zahteval povrnitev sodnih stroškov v višini 460 tisoč dolarjev.

'Nikar ne navedite, da gre za strup!'

V Sharlinem primeru so bili pri odločitvi porote temeljnega pomena nekateri dokumenti, v katerih proizvajalec zdravnikom svetuje, naj pacientom rečejo, da je botoks očiščen protein: "Nikar ne navedite, da gre za strup!" K lažji odločitvi sodišča je pripomoglo tudi dejstvo, da dr. Holtonova slovi kot vzorna državljanka, odlična zdravnica ter fantastična mati in žena. Nekateri strokovnjaki so odločitev sodišča v Oklahomi komentirali, da že predolgo o botoksu govorimo kot o varni substanci: "Zdravilo ni nikoli brez stranskih učinkov, ki so lahko rizični za bolnika. In če je koristno za določene patologije, še ne pomeni, da ga lahko brez premisleka predpisujejo v estetske namene." V dokumentih, ki jih je pridobil odvetnik Chester, tudi piše, da nekateri pospeševalci prodaje botoksa, kot sredstva proti gubam, zdravnike spodbujajo k uporabi 'off label': k dvojnemu odmerjanju količine glede na tisto, ki jo priporoča Food and Drug Administration.

Odvetnik je pred novim izzivom

Jeseni se bo Chester v Teksasu spoprijel s primerom smrti 70-letne medicinske sestre Sondre Bryant, saj so njeni sorodniki prepričani, da je umrla zaradi botoksa, ki ga je prejemala kot sredstvo proti bolečinam v vratu. Za farmacevtsko industrijo je estetski botoks posel, vreden 1,3 milijarde dolarjev. Italijanski strokovnjaki so v študiji dokazali, da toksin lahko od mesta vboda migrira v možgane in tudi estetski kirurgi, ki botoks uporabljajo, morajo priznati to možnost. Vsem, ki se jim po vbrizganju botoksa pojavijo zdravstvene težave, slabost, težave z dihanjem, bolečine v mišicah, glavobol, za zdaj preostane le samopomoč na blogih, kot je www.cosmeticenhancementsforum.com. "Kolateralni učinki zdravil so redki vse do takrat, ko jih nekdo resno ne kvantificira," opozarja italijanski raziskovalec Matteo Caleo. In za zdaj ni videti, da bo interes uporabnikov kmalu prevladal nad interesom farmacevtske industrije.