Brskala po svoji preteklosti

V zgodnjih 60. letih je bil splav v ZDA prepovedan, tako se je Foleyjeva z neko katoliško dobrodelno organizacijo dogovorila za tako imenovano zaprto posvojitev, to je bil edini način, da se je rešila svojega posiljevalca, dijaka zadnjega razreda njene šole. ''Bila sem ujeta, to se je zgodilo, preden je bilo posilstvo opredeljeno kot zločin. Nisem imela orodja, s katerim bi to označila kot nasilje,'' pojasnjuje Foleyjeva, ki posilstva ni prijavila. Takrat se ji je torej zdela posvojitev, po kateri posvojitelji ne morejo izvedeti imena bioloških staršev, najboljša rešitev. A kljub temu je njena hči našla pot do nje in skušala vzpostaviti stik, čeprav ji je Foleyjeva večkrat nakazala, da si ne želi nobene oblike odnosa. Pennova je najela detektiva, ki ji je pomagal razvozlati preteklost, poleg tega ji je bila v veliko pomoč neka ženska, zaposlena v organizaciji, s katero se je Foleyjeva dogovorila za posvojitev. Ta je Pennovi zaupala informacije, ki bi morale ostati tajne.

Iskala je njeno družino

Pennova se ni ustavila pri tem, vzpostavila je stik s člani družine Kathleen Hoy Foley. Najhuje je bilo, pripoveduje Foleyjeva, ko je ženska govorila z njenim zetom in mu razkrila njeno preteklost, ta pa je vse povedal svoji ženi, hčerki Foleyjeve. ''Bilo je grozljivo in ponižujoče, počutila sem se razčlovečeno.'' Pennova je v svoj zagovor dejala, da je bila prepričana, da je bil moški, s katerim je govorila, odvetnik Foleyjeve in ne njen zet.

Nikoli se nista srečali

Pennova, ki je danes stara 48 let, je začela brskati po svoji preteklosti leta 1996, ko je sama rodila hčerko. ''Za posvojenca je rojstvo otroka kot klofuta, saj imaš takrat prvič stik z nekom, ki je s tabo v biološkem sorodu,'' je povedala. Zanikala je, da bi kdaj najela detektiva, da pa je do svoje biološke mame in zdaj že pokojnega biološkega očeta prišla preko javno dostopnih dokumentov. Ne obžaluje, da se je trudila poiskati svojo mamo, čeprav se ta ni nikoli želela srečati z njo. ''To je bil nož v srce,'' pravi Pennova. Tako se Pennova in Foleyjeva nista nikoli srečali in ne govorita.

Ne gre za osamljen primer

Donald Cofsky, predsednik Ameriške akademije odvetnikov za posvojitev, pravi, da je primer Foleyjeve in Pennove eden izmed mnogih in je stranski učinek tako imenovanih zaprtih posvojitev. ''Gre preprosto za slabe razmere. Bilo je stresno za biološko mamo, ki ni želela s to zgodbo imeti nič več, glede na način, na kakršen je bil spočet otrok. Hkrati pa je to stresno za otroka, ki spozna, da njegova biološka mama ne želi vzpostaviti stika. Tukaj ni nobenega načina, da to popravimo.'' Foleyjeva je odločena, da ne želi spoznati svoje biološke hčerke, rada pa bi na podlagi svojih izkušenj pomagala drugim. ''Danes se zavedam, da obstaja življenje tudi po posilstvu. Vedno sem mislila, da sem  sama kriva. Gre za dolg proces razumevanja in dojemanja, a lahko se osvobodiš.''

Pridružite se nam na Facebooku, to lahko storite s klikom na