Na seznam 100 najvplivnejših žensk na svetu pri reviji Forbes uvrščajo ženske, ki se ukvarjajo s politiko, gospodarstvom, dobrodelnimi organizacijami oziroma delajo v medijih, zato so se poleg političark in podjetnic na lestvici znašle tudi številne osebnosti iz sveta zabave. Stare so od 25 do 85 let in imajo v rokah kar 30 milijard dolarjev. V povprečju so stare 54 let. Lady Gaga se je s 25 leti kot najmlajša uvrstila na 11., najstarejša, britanska kraljica Elizabeta, pa s 85 leti na 49. mesto. Na drugem mestu je pristala ameriška državna sekretarka Hillary Clinton, na tretjem pa je brazilska predsednica Dilma Rousseff. Poleg direktorice podjetja Pepsi Indre Nooyi (četrto mesto) se je med prvih pet najvplivnejših žensk na svetu uvrstila tudi poslovodkinja Facebooka Sheryl Sandberg. Pevka Beyonce Knowles se je morala zadovoljiti z 18. mestom, "supermama" Angelina Jolie z 29., manekenka Gisele Bündchen pa s 60. mestom.
Prvi mož ji je dal priimek, drugi ljubezen
57-letna Nemka Angela Merkel se je v Hamburgu rodila z dekliškim imenom Angela Dorothea Kasner. Študirala je v Leipzigu, in sicer fiziko, si s teorijo kvantne kemije prislužila doktorski naziv, leta 1989 pa se začela ukvarjati s politiko. Leta 1977 se je poročila s študentom fizike Ulrickhom Merklom. Njun zakon se je leta 1982 zaključil z ločitvijo, Angela pa je obdržala priimek. Od leta 1998 je poročena z Joachimom Sauerjem, s katerim sta se prvič srečala leta 1981. Sauer, ki na univerzi Humboldt v Berlinu predava kot redni profesor kvantne kemije, se sicer izogiba soju luči. Čeprav imata zakonca možnost živeti v luksuzni vladni rezidenci, na svojo željo živita v ne prav razkošnem stanovanju v Berlinu, v katerem sta bivala še pred razcvetom njene kariere.
Svojo državo že vrsto let uspešno vodi, tudi v negotovih časih, ko svetovno gospodarstvo močno najeda finančna kriza. Je druga ženska v zgodovini, ki je vodila G8, združenje osmih gospodarsko najmočnejših držav na svetu. Pred njo je to funkcijo med ženskami opravljala le Margaret Thatcher. Za seboj ima številne uspešne projekte, med katere zagotovo sodijo dogovor z Rusijo pri izgradnji plinovoda Severni tok, poleg tega pa je na dobri poti do stabilizacije evropskega dolga, skupaj s francoskim predsednikom Sarkozyjem pa je podprla večanje ekonomsko-politične evrointegracije. Leta 2006 je Merklova prejela nagrado za vizijo Evrope zaradi predanosti gibanju za evropsko integracijo, leto pozneje pa so ji hebrejski univerzi v Jeruzalemu podelili častni doktorat. Leto pozneje so ji častni doktorat podelile še univerza v Leipzigu, Univerza v Worclawu, leta 2010 pa še romunska univerza Cluj-Napoca, vse zaradi zavzemanja za unifikacijo Evrope in za njeno vlogo pri izboljšanju mednarodnih odnosov na globalni ravni.
Letos jo je ameriški predsednik Barack Obama počastil še s predsedniško medaljo svobode (Presidential Medal of Freedom), ki jo prejmejo osebe za poseben dosežek in prizadevanje za zagotavljanje nacionalne varnosti in zagotavljanja nacionalnih interesov ZDA.
'Mutti' je imela tudi težave
Merklovo so zaradi pripadnosti centralnodesničarski stranki in izobrazbe s področja znanosti v preteklosti pogosto primerjali z nekdanjo britansko premierko Margaret Thatcher. Nazadnje se je je prijel vzdevek 'Mutti' (nem. mati), ki so ga prvič uporabili v Die Spieglu, kjer so jo namreč z idealizirano podobo ženske matere iz 50. oziroma 60. let. Na svoji politični poti, ki še dolgo ne bo končana, se je soočila s številnimi neprijetnostmi, med drugim pa se je znašla tudi v nekaterih aferah, in sicer naj bi bila osebno vpletena v afero z risarjem stripov Kurtom Westergaardom, ki je narisal Muhammada z bombo in turbanom, kar je sprožilo veliko nezadovoljstvo med muslimani, poleg tega pa se je to zgodilo ravno, ko so se v Nemčiji ukvarjali s problematiko povečevanja števila muslimanskih priseljencev. Pozneje je Merklova govorice o njeni vpletenosti utišala z izjavo, da bo Nemčija videla še več mošej in da je islam del Nemčije. Merklova in člani njenega kabineta so tudi že podprli idejo o izobraževanju o islamski veri med poukom v šolah.
KOMENTARJI (1)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV