Razuzdani Benečani

Posebnost mesta na vodi niso le gondole in golobi, tam vsako leto priredijo enega največjih festivalov na svetu, beneški pustni karneval. Slovi po značilnih elegantnih maskah, kpri katerih se že na prvi pogled opazi, da so izjemno drage. Njihov prestiž in dragocenost ohranja kontinuiteto že krepkih osem stoletij.

Najstarejši ohranjen dokument, ki govori o beneških maskah, sega v leto 1268 in zamaskiranim ljudem prepoveduje igranje igre z 'jajci'. Od štirinajstega stoletja dalje so prihajali v veljavo novi zakoni, ki so nameravali zajeziti neusmiljeno moralno propadanje Benečanov tedanjega časa. Ta stroga zakonodaja se je začela leta 1339, ko so ljudem prepovedali, da bi ponoči z maskami hodili po mestu. Branje zakonikov nam približa tedanje Benečane in njihovo razuzdanost – sredi 15. stoletja so morali uzakoniti celo ukaz, ki je moškim, preoblečenim v ženske, prepovedoval vstop v samostane in jim tako preprečiti, da bi storili 'multas inhonestates'. Očitno nošnja mask ni bila rezervirana navada le za pustni torek; ljudje so si z njimi pogosto prikrili identiteto in pod krinko počeli razne neuglednosti. V tem so oblasti videle resno grožnjo Republiki, zato se je med zakonskimi predpisi leta 1608 znašel tudi ta, ki je dovoljeval nositi maske izključno med karnevalom in uradnih sprejemih.

Kazni za zlorabo mask

Kazni za kršitev tega zakona so bile drastične. Moške so kaznovali z dveletnim sedenjem v zaporu, 18 meseci veslanja na beneških galejah in še s 500 lirami globe. Ženske so pretepali na poti od mostu Rialto do Trga svetega Marka, kjer so jih postavili med sramotilna stebra in izpostavili javnemu posmehu. Povrhu so jim prepovedali vstop na ozemlje Beneške republike za polna štiri leta in temu dodali plačilo 500 lir.

Prepoved na prepoved

V Benetkah so prepovedali tudi nositi maske v cerkvah in drugih svetih krajih, prav tako se ni smelo nadeti maske z versko tematiko. Prepovedali so igranje bobnov pred poldnevom, enako je veljalo za ples, ki je bil rezerviran le za karnevalsko obdobje. Glede na to, da so bili mnogi beneški plemiči med kockanjem zamaskirani, da bi se lažje izognili upnikom, so leta 1703 prepovedali nositi maske tudi v igralnicah, in sicer čez vse leto.

Dve različni uredbi iz konca sedemnajstega in začetka osemnajstega stoletja sta nasprotovali nositi masko v postnem času (od pepelnične srede do velike noči) in na verskih prireditvah, ki so potekale v času pustnega karnevala. Na drugi strani pa so leta 1776 uvedli pravilo zaščite do takrat pozabljene 'družinske časti' in so vsem ženskam prepovedali obisk gledališč brez maske in plašča.

Z zatonom Beneške republike je tudi blišč pustnega karnevala začel bledeti. Napoleon je mesto leta 1797 brez boja zavzel. Mnoge naslednje oblasti so karneval prepovedovale (na primer Mussolini), obudila pa ga je skupina umetnikov in entuziastov leta 1979.

Ohranjen spomin na beneško dekadenco

Danes med najbolj ekstravagantne in prestižne zabave beneškega pustnega karnevala sodi Dožev ples, ki ga že od konca sedemdesetih let prireja modna oblikovalka Antonia Sautter. Z njim udeležencem pričara razkošje beneške dekadence iz časov, ko je bila Republika še bogata in je elita za zabavo in hazard zapravila cela premoženja. Sautterjeva svoje goste vrne tri stoletja v preteklost, a le z bleščeče plati. Že leta kreira razkošne zgodovinske kostume; posveti se vsem drobnim detajlom, od širokih krinolin, ozkih životcev, do kipečih pričesk, čevljev, čipk, volančkov, klobukov iz perja in drugim ustreznim dodatkom, ki sodijo v osemnajsto stoletje. Vstopnica za Dožev ples v maskah stane kar 800 evrov, vendar gostovo denarnico še bolj osuši izdelava ali izposoja zgodovinskega kostuma, ki se meri v tisočih in deset tisočih evrih.

Kostumi za debele denarnice

V ateljeju Antonie Sautter je pred začetkom festivala kot v čebeljem panju. Osebje pomaga strankam pri zadnjih dodelavah kostumov, prešitih z biseri in kristalčki, ki terjajo dolge tedne ročnega šivanja. Nek draguljar iz New Yorka je nekoč zahteval, da na njegov kostum prišijejo prave diamante in je zanj zapravil kar 50.000 dolarjev.

Za izposojo takega zgodovinskega kostuma je treba odšteti več kot 1.500 evrov. Stranka mora plačati vnaprej, za vsak primer, če bi pozabila kostum vrniti ali če bi ga med rajanjem uničila. Neki stranki so za najem štirih kostumov izstavili račun z zneskom nad 40.000 evrov. Možakar je najprej malo okleval, nato pa je izročil kreditno kartico. Ja, denar vam omogoča povsem drugo perspektivo pusta!