Tudi pevec Paul McCartney trdi, da nihče od nas nebi več jedel mesa, če bi imele klavnice steklene stene. Po njegovem prepričanju ljudje ne bi smeli jesti nečesa, kar ima obraz ali mamo. Zagovorniki vegetarijanstva menijo, da z uživanjem mesa ne uničujemo le živalskih življenj, ampak živimo tudi manj kakovostno in nezdravo življenje.

Vegetarijanstvo podaljšuje življenje

Največja ameriško-kitajska raziskava na področju prehranjevanja in zdravja je pokazala, da vegetarijanci živijo približno 7 let, vegani pa celo 15 let dlje od mesojedcev. Vegetarijanci pa tudi v 40 odstotkih manj zbolevajo za rakom in srčnimi boleznimi.

Vegetarijanstvo izboljšuje prebavo

Najbolj pomembne vlaknine (celuloza, hemiceluloza, petkin in lignin) vežejo nase strupe in pomagajo pri izločanju nevarnih snovi iz telesa. Najdemo jih v sadju, zelenjavi in žitih, medtem ko jih v mesu ni. Vegetarijanci zato ne trpijo za boleznimi debelega črevesa, hemeroidi in zaprtostjo.

Vegetarijanci imajo boljše srce

Sadje in zelenjava sta polna antioksidantov, ki dobro vplivajo na srce in ožilje, in ne vsebujeta nasičenih maščob ter holesterola, zato imajo vegetarijanci za 14 odstotkov nižjo stopnjo holesterola v krvi kot mesojedci.

Meso vsebuje strupene kemikalije

95 odstotkov pesticidov, snovi, ki jih v kmetijstvu uporabljajo za zatiranje rastlinskih škodljivcev, namreč konča v živalskih izdelkih. Poleg pesticidov ti vsebujejo še precej steroidov in hormonov.

Spomladansko čiščenje z vegetarijantstvom

Sadni in zelenjavni sokovi vsebujejo vitamine, ki pomagajo pri naravnem razstrupljanju telesa in krepijo naš imunski sistem, s tem pa zavirajo nastanek bolezni.

Vegetarijanci so bolj vitki

Vegetarijanci so v povprečju bolj vitki in imajo manj težav z vzdrževanjem telesne teže. Zaradi manj kalorične hrane tudi redkeje zbolevajo za sladkorno boleznijo.

Z vegetarijanstvom do bolj čistega okolja

Živinoreja onesnažuje zrak. Samo v Ameriki živalske farme vsako leto proizvedejo dve miljardi ton gnojil. Okoljevarstvene agencije ocenjujejo, da sodijo živalske farme med 10 največjih onesnaževalcev okolja.

Manj mesa - manj lačnih

72 odstotkov vseh žit, proizvedenih v Ameriki, porabijo za krmo klavnih živali. Za pol kilograma mesa potrebujejo skoraj 7 kilogramov krme. Če bi vsa ta žita dali neposredno ljudem, bi nahranili ves planet. Za primerjavo: na 40 arih zemlje pridelamo 23 ton paradižnika, 18 ton krompirja in le dobrih 100 kg govedine.

Več vegetarijancev, manj živalskih žrtev

Če ne zaradi drugega, nam brezmesna prehrana da občutek, da smo rešili življenje živemu bitju, ki ima srce in čuti prav tako kot mi.