Okužba z virusom HPV je v prvi vrsti povezana z razvojem predstopenj in nato raka materničnega vratu, ki v Sloveniji letno prizadane okoli 200 žensk.

Kaj je HPV?

Gre za obsežno skupino majhnih virusov, med katere prištevamo več kot 95 različnih genotipov HPV. Pomembna skupina HPV so t.i. anogenitalni ali sluznični HPV. Glede na to kakšne spremembe povzročajo, delimo anogenitalne HPV na dve najpomembnejši skupini:

- nizkorizične, ki povzročajo pri ženskah in moških genitalne bradavice ali kondilome;

- visokorizične, ki povzročajo nastanek predrakavih sprememb in raka materničnega vratu, pa tudi nekatere rake zunanjega spolovila, penisa in anusa.

Kakšne posledice pa ima lahko okužba s HPV?

Okužba s HPV virusi najpogosteje povzroči tri novotvorbe: raka materničnega vratu, ploščatocelični papilom grla in genitalne bradavice.

HPV naj bi povzročali kar 10 odstotkov raka pri človeku.

Zahrbtna okužba

Okužba s HPV ne povzroča nobenih znamenj bolezni oziroma težav in 85 odstotkov okužb s HPV virusom izzveni brez trajnih posledic že v 8–12 mesecih. V približno 15 odstotkih imunski sistem ne uspe premagati okužbe, razvije se t.i. perzistentna okužba s HPV ali pa latentna okužba, ki lahko traja mnogo let in je ni mogoče dokazati. Te okužbe z visokorizičnimi HPV povzročajo nastanek tumorjev, iz katerih se lahko razvije rak.

Brezplačno in neobvezno cepljenje

S tem namenom je Zdravstveni svet 12. junija 2008 podprl uvedbo brezplačnega in neobveznega cepljenja deklic proti virusu HPV, ki povzroča raka materničnega vratu, v nacionalni program cepljenja. Odprto ostaja le še vprašanje starosti deklic, ki bodo upravičene do brezplačnega cepljenja. Ali cepiti dvanajstletnice oziroma trinajstletnice, bo moral še nedvoumno navesti Inštitut za varovanje zdravja.