Massimo Savić ne želi olepševati nobenega poglavja iz svojega življenja in odkrito govori tudi o obdobjih, ki bi lahko njegovo življenje usmerila v čudne vode. Zašel je v slabo družbo in njegova najstniška leta je močno zaznamoval nepremišljeni dogodek. S prijatelji so se odločili okrasti supermarket in s prijateljem Ivico je stražil. Ivica se je prestrašil naključnega mimoidočega in ga z lesenim kolom udaril po glavi. Zadeva se je končala na sodišču, a Massimo je imel veliko srečo.

Lahko bi slabo končal

''Prva oseba, poleg seveda mojih staršev, ki je strašansko vplivala na moj razvoj, je bil socialni delavec, ime mu je bilo Branimir. On me je izvlekel iz te izredno čudne situacije. Vsi, ki so bili polnoletni, so pristali v zaporu. Nas, ki smo bili še mladoletni, so poslali v prevzgojni zavod. Edini, ki se je rešil iz te situacije, sem bil jaz. Branimir, ki je naredil psihološko oceno vseh nas, je prosil sodnika, naj se me usmili, saj je menil, da se bom poboljšal ter da bi mi sicer uničili življenje.“

Kako biti frajer pred dekleti

S prijateljem Jadrankom sta rada razpravljala o tem, kam ju bo peljalo življenje, presedela sta dolge ure pozno v noč. ''Glavno pa je bilo, kako biti velik frajer pred dekleti. Želel sem kupiti motor. Prepričal sem mamo, da je najela kredit, jaz pa sem ga odplačal z delom v nekem kmetijskem kombinatu. Tisti večer, preden bi moral po motor, se je z motorjem ubil brat mojega prijatelja. Takrat mi je mama dejala: 'Izberi, kar koli želiš v tej vrednosti, a motorja ne dobiš.' Z Jadrankom sva takoj sklicala nujni sestanek. Poslušali smo Zeppeline, vzel sem nek lopar in se delal, da igram. Takrat pa se mi je posvetilo: Kitara! Kupili bomo kitaro!“ Takrat ni bilo na razpolago toliko kitar, da bi lahko izbiral, a je imel, kot pravi, vedno več sreče kot pameti. ''Vstopim v Namo v Reki, tam, kjer so nam odobrili kredit, in vidim viseti Gibson kitare. Tam so bile, ker je policija zasačila neke Italijane pri tihotapljenju in kitare dala v prodajo. Jaz tega nisem vedel, šele kasneje sem se zavedel, da sem imel ogromno srečo, ker sem mislil, da je to nekaj samoumevnega.“

Massimo je s svojo novo kitaro, ki je bila za takratne čase vredna kot polovica avtomobila, zbujal veliko radovednosti. Lokalni glasbeniki so se čudili, kaj mu bo takšna kitara. ''Od prve noči, ko sem prinesel kitaro domov, nisem šel ven naslednje tri mesece. Prijatelji so prihajali pome, me spraševali, ali sem znorel. Vabili so me ven. A mene ni zanimalo nič drugega, kot napredek na inštrumentu. Začaral me je.“

Po štirih mesecih se je odločil, da gre v Zagreb in ustanovi svoj bend. Tako je nastala skupina Dorian Gray. Želeli so ustvarjati, pisati svoje pesmi. ''Prebrali smo knjigo Slika Doriana Grayja in odločili smo se, da se bomo ukvarjali s kontrasti. Ker ta knjiga govori prav o tem: mladost – starost, grdo – lepo, svetloba – tema. Imeli smo čudovite aranžmaje, na katere gre atonalen vokal. Ali pa izredno melodično petje na atonalne aranžmaje. Odločili smo se, da se bomo ukvarjali s kontrasti. Delali smo takšne fotografije, tako smo se oblačili. Kontrast visoke resolucije je bila formula, s katero smo začeli.“

Po drugem albumu, ki je bil izredno drag projekt, si je vzel dve leti pavze. Massimo je odšel na Švedsko, kjer se je učil, kako se dela v studiu, želel je pridobiti tehnično znanje. Vrnil se je pri dvaindvajsetih in naredil štiri solo albume. V medvojnem času ni ustvarjal, delal je v studiu, kjer je delal kot producent. ''Nisem mogel peti, dokler so po Sarajevu padale granate. To je bilo zame nesprejemljivo. A ves čas sem bil v studiu, v formu, pred mikrofonom.“

Ne razume današnjega zvezdniškega sistema.

Ne razume tega, kar se danes dogaja, ko nastajajo zvezde kot gobe po dežju. ''Ko je izšel moj hit Sijaj v temi ali pa Neznanec v noči, ni nihče pisal o meni: 'Nova velika zvezda'. Beseda zvezda se je zelo redko uporabljala. Vedelo se je, kdo so zvezde. To so bili Bijelo dugme, Arsen Dedić, Zdravko Čolić, to so velike zvezde. Ko pa ima nekdo le en mali hit v življenju, morda dva, kakšna zvezda je to.“ Sebe šteje med resne glasbenike, ki služijo s tem, da njihovi oboževalci pridejo na koncerte, ki vložijo sebe v posamezen projekt, najemajo kredite, da lahko posnamejo album. Glasba je njegova ljubezen. Kako se je obvaroval pred tem, da bi ga slava posrkala vase? ''Nikoli ne verjemi, da si tista slika, ki jo vidiš na ekranu. Ta elektronski signal nisi ti, to ne predstavlja tebe. To je norost. Ko misliš, da si to ti, je konec s tabo. Edino pomembno je, da ostaneš normalen. Tu si zaradi glasbe, nisi tu zaradi tega, da vpiješ na ljudi in da se delaš zvezdo.“

'Uživajte življenje!'

Massimo je znan po tem, da si rad vzame čas za stvari. ''Želim uživati v vsakem trenutku življenja, ker sem precej časa živel stihijsko. Šel sem od ene točke do druge, brez da bi razmislil, kaj želim, zakaj sem tu, kdo sem. Začenja se pomlad, zavohajte cvetoče češnje, uživajte v življenju. Tega sem se zavedal, ko sem postal oče. Takrat se je začelo novo življenje, ki je pomembnejše od mene.“ Svojo ženo Eni Kondić je spoznal leta 1990, leta 1992 sta dobila hči Mirno. In po tem se mu je življenje obrnilo na glavo. Je Balkanec, tako sam sebi reče, in zelo je navezan na svojo družino. ''Sem tak človek, ki ima rad, da je ženska v jami, jaz pa grem ven in udarim jelena po glavi in ga privlečem v jamo. Rad sem lovec. Rad poskrbim za družino, rad imam ta občutek, sicer se ne bi počutil dobro.“

Slava ni nujno nevarna za družinsko življenje

Pevec je prepričan, da slava ne pomeni tega, da ne moreš imeti urejenega in srečnega družinskega življenja. Pomembno je, da se odločiš, kaj si želiš. ''Če na koncertih preganjaš sobarice in kuharice, je jasno, da si boš uničil življenje. Ni dvoma. Če pa greš na koncert in se v sobi pripravljaš na svoj nastop, razmišljaš o njem, potem si na dobri poti. Mnogi naredijo to napako, da sebe zamešajo s podobo seks simbola. To ni isto. Jaz nisem tu zato, da svoja čustva delim z dekletom v prvi vrsti. Jaz njej dam to čustvo, ona pa naj z njim naredi, kar želi.“

Priznava, možnosti je veliko, a odvisno je od vsakega posameznika, kaj bo naredil. ''Do mene lahko pride dekle in mi reče: 'Jaz grem s tabo v sobo.' In jaz jo vprašam: 'In kaj boš čez pol ure. Ali naj ti pokličem taksi? Ne boš šla.' In potem mi je hvaležna. Ali naj se zdivjamo kot živali in se potem počutiš kot kreten, pa pokličeš taksi ...“ To ni njegov način, pravi, njemu je na prvem mestu, da se ukvarja z glasbo.