V bistvu je lažje v tem smislu, da pričakujem njegovega otroka, kar mi pomeni edini vir preživetja, saj me ta otročiček drži pokonci. Po drugi strani pa sem v obdobju, ko ženska potrebuje ob sebi partnerja. Spopadam se z različnimi čustvi in hormoni, tako da se trenutno lovim znotraj ubijalske kombinacije, če ji lahko tako rečem. Dokler sem še delala, sem se zamotila s službo, sem namreč negovalka in skrbim za nemočne in ostarele. Če ne bi toliko delala in bi ždela doma, bi bila verjetno kriza še toliko večja. Zavedala sem se, da Jureta ni več in da če mi bo kdo pomagal, bom to jaz sama. Bila je velika preizkušnja zame, borba, ki jo težko opišem z besedami. Bilo je grozno ... Ob strani so mi seveda stali in mi še stojijo moji in njegovi starši ter prijatelji. Odkar sem doma, saj se približuje datum poroda, me pokonci držijo priprave na dojenčka ... Še vedno veliko jokam, zavedam se, da to morda ni najbolje za otroka, a včasih si ne morem pomagat. Žalost ob izgubi Jureta je še vedno večja od veselja pred prihodom dojenčka.
Sinu boste dali ime Jure, je to neke vrste poklon izgubljenemu partnerju?
Na nek način ja. Vedno, ko govorimo o tem otročku, govorimo o Jurčku. Verjetno zaradi asociacije na njegovega očeta, ki ga več ni … Ko sem izvedela, da nosim fantka, sem takoj rekla, evo Jure se vrača. Še vedno je obrnjen z ritko naprej in Jure je na svet prišel na enak način. Vse napeljuje na to, da se pravljica ponavlja in zato sem otroku avtomatično dala ime Jure.
Ne. Veliko ljudi me to sprašuje in mi zagotavlja, da sem še mlada in da bom enkrat morala živeti naprej, a mene vsakič spreleti srh. Obda me neka čudna groza ... Njemu sem se zaobljubila in čeprav se morda čudno sliši, komaj čakam, da ga spet vidim. O tem ne bi smela niti razmišljati, sploh zdaj, ko bom dobila otroka, a dejstvo je, da me pomirja prepričanje, da bova nekoč spet skupaj. Ko enkrat v življenju doživiš nekaj posebnega, se zaveš, da nikoli ne bo več tako in potem samo primerjaš in nikoli ni isto.
Kaj je bilo v vajinem razmerju tisto, kar vam daje vedeti, da je bil ravno on ljubezen vašega življenja?
Predvsem to, da sva skupaj prebrodila vse težave, ki so naju naredile še močnejša. Bila sem dovolj močna, da sem se sprijaznila s tem, da sem na tretjem mestu. Prvo in drug mesto sta si delila kolesarjenje in njegov sin iz prejšnjega zakona Nal. Po vseh preprekah sva se imela še trikrat raje in vedela sva, da je to tisto pravo. Močno sva se borila za obstanek in ko so se stvari uredile, so mi ga vzeli na tako krut način ...
A vseeno vam je pustil darilo, preden je odšel ...
Da. Še vedno ne morem verjeti, kako se je vse skupaj razpletlo ...
Da je ati ponosen nanj ... Dajala mu bom to, kar sem videla, da je Jure dajal Nalu. Ni imel veliko časa, a ko sta bila skupaj, se mu je posvečal 200-odstotno. Posnemala bom njegove vzorce.
In če bi se sin odločil, da gre na kolo ?
Potem bi rekla, da se Jure res vrača! Otroka bom poskušala usmeriti v šport, pri dveh letih bo dobil prvega 'poganjalčka' (op. leseno otroško kolo, brez pedalov), kasneje pa bo sam pokazal, kaj ga veseli. Po eni strani si morda niti ne bi želela, da bi šel sin čisto po Juretovih stopinjah. Ekstremni šport ima svojo ceno in zahteva ogromno odpovedovanja. Vse kar imajo, morajo vložiti v šport, kar je lahko za partnerja/partnerko zahteven zalogaj. Tam se pokaže, koliko imaš nekoga res rad. Sama si Jureta brez kolesa sploh ne bi mogla predstavljati in verjetno me je tudi zato tako spoštoval, ker ga pri tem nisem nikoli omejevala...
Bi rekli, da ste se po težki preizkušnji, kot je smrt partnerja, spremenili?
Tako generalno gledano ne bi mogla reči, a pred nesrečo sva prišla do točke, ko sva z Juretom postala eno. Najino razmerje je imelo veliko vzponov in padcev in ko sva prebrodila vse težave, ki so bile povezane predvsem z njegovim poklicem ekstremnega športnika, sva ugotovila, da sva res za skupaj. Ljudje pravijo, da sem močna in trudim se biti močna, a verjetno bom to zares postala, ko bo na svet prijokal otroček. Takrat bom močna še toliko bolj. Trenutno se borim za tri, zase, za Jureta in dojenčka. Bijem trojno bitko.
Ob njegovi smrti ste bili vrženi v medijski svet in verjetno ni najbolj prijetno, da morate v teh težkih trenutkih komunicirati tudi s predstavniki sedme sile?
Nisem iz tega sveta in že ko sem bila z Juretom, sem ugotovila, da se ne želim izpostavljati. O tem sva se z Juretom veliko pogovarjala in šokiran je bil nad tem, da sem v javnosti zadržana. Vedela sem, da bom to prej ali slej morala sprejeti in on mi je pri tem pomagal in me bodril. To, da sem zdaj tako izpostavljena, me moti, saj se zavedam, da je najina zgodba kar naenkrat vsem dostopna. A nekaj je gotovo, medijska pozornost po Juretovi smrti je posledica moje nosečnosti z njim. Jure se tega otroka ne bi sramoval, ponosen bi bil, kot je bil ponosen vsakokrat, ko so ga ujeli s sinom Nalom. Zato tudi govorim o tem … Verjetno bo vse to zanimivo, dokler se otrok ne bo rodil, potem se bodo stvari umirile. To ni moj svet ...
KOMENTARJI (26)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV