V intervjuju nam je podrobno pojasnil, kako je do druženja z Žitnikom sploh prišlo, kje in kdaj so nastale fotografije, na katerih je s Strletom in Žitnikom in kako so njegovi bližnji doživeli objavo spornih fotografij.

Nikola, kdo bi lahko sploh bil zainteresiran, da bi o vas širil take laži?

Danes mi je jasno, da niso želeli škoditi meni, temveč nekomu drugemu in da gre za druga ozadja. To sicer najbolje vedo tisti, ki so plasirali te laži o meni. Vem pa tudi to, da vsak človek nosi v življenju svoj križ. Resnica vedno pride na dan; tisti, ki so pisali te laži, naj se zamislijo. Če po vsem tem lahko mirno spijo, potem kapo dol. Vsekakor mi je žal, da se je to zgodilo v Sloveniji. Pet let se že ukvarjam z glasbo in v Srbiji mi še nikoli niso pripisali česa takega. Tudi razloga ni bilo. Vsi vedo, kdo je Nikola Burovac; moja družina, moji prijatelji, moji kolegi, nihče ni verjel tej laži. Vsak, ki ima v sebi vsaj promil racionalnosti, ob pogledu na te fotografije lahko ugotovi, da ni mogoče razbrati za koga gre. Ponavljam, Nikola Burovac ni gej, rad imam ženske, od vedno sem jih imel rad in tudi v bodoče bo tako. Mogoče zato, ker je bog rekel, da mora tako biti. To seveda ne pomeni, da imam kaj proti ljudem, ki so homoseksualci. Vzgojen sem v takem duhu, da ljudi delim le na dobre in slabe, ne pa na osnovi njihove spolne ali pa verske opredelitve. Naj bodo geji ali ne, ali pa katoliki, pravoslavci ali muslimani, to sploh ni pomembno.

Pa vendar, fotografije so dokaj zgovorne. Vsaj nekatere naj bi nastale na gejevski orgiji.

Pojma nimam, kje so nastale tiste sporne fotke. Zase vem le to, da so me slikali z Markom in Rokom, ko smo bili skupaj na morju, kamor smo šli za dva dni z večjo družbo. Poudarjam, veliko nas je bilo, z mano pa sta bili tudi dve moji prijateljici iz Beograda. Resda sem slikan v kopalkah, mislim, da je to na morju povsem normalno, ampak fotografije, na katerih sem jaz, nimajo nobene zveze s kakršnimi orgijami. Postane pa to nekaj povsem drugega, ko na tem skonstruirajo zgodbo.

Dopuščate možnost, da bi se napili ali vzeli kakšno drogo in ne bi vedeli, kaj se z vami dogaja?

Nikakor ne. Kdaj pa kdaj s svojimi prijatelji rad kaj spijem in to se mi zdi povsem OK. Nikoli nisem jemal drog, bog ne daj, to me ne zanima. Ko pa kaj spijem, zelo dobro vem, kaj počnem. Zato se mi nikoli v življenju ne bi moglo zgoditi kaj takega. Tudi zato ne, ker me to preprosto ne privlači. Tu ni nobenega dvoma. Res je, človek lahko vzame kakšno substanco, ker bi rad poskusil nekaj novega, pa si morda ne upa. V mojem primeru tega ni, kaj takega ne bi nikoli želel poskusiti. In tu se zame zgodba konča.

Poklicala me je Sabina (Sabina Hribernik, direktorica agencije Lendero & co., ki v Sloveniji zastopa Burovca, op.a.) in mi povedala, da je dotični medij na internetu objavil to in to. Najprej sem se pet minut samo smejal. Vprašal sem, kakšne neumnosti so to. Res mi je bilo smešno. Prvič zato, ker sem vedel, da ni res, drugič pa zato, ker si nisem predstavljal, da bi taka neumnost lahko dobila tako velike razsežnosti. Vendar je bila na mojo žalost ta zgodba tolikokrat prežvečena, in to v vseh mediji nekdanje Jugoslavije. V Beograd so prišli novinarji iz hrvaških medijev, bosanskih in črnogorskih. Rekel sem jim: 'Ljudje nisem vedel, da toliko poslušate mojo glasbo, da sem tako zelo popularen.' Povod za to, da so prišli, je bil sicer grd, ampak danes nihče več ne verjame v to zgodbo.

Poklical sem Marka in ga vprašal, kaj se zaboga dogaja. Rekel sem mu, to je katastrofa, zahteval sem pojasnilo. Bil sem v šoku. Mark se je opravičeval in rekel, da to nima nobene zveze z mano. Povedal mi je tudi, da so mu v Kongu ukradli fotoaparat z ogromno posnetki, med njimi tudi njegovimi privatnimi, kar je nekdo izkoristil. Na morju so me slikali tudi z mojima prijateljicama, ampak teh posnetkov niso objavili. Izdvojili so pač tiste, ki so jim bili najbolj pogodu, potem pa napletli zgodbo. Lahko ste prepričani, da če bi bil jaz na tistih »spornih« fotkah, bi pokazali tudi svoj obraz. Ne pa da so objavili neko nevtralno fotko, na kateri ni jasno, za koga gre. Sicer pa, glede na to, da sem javna osebnost, mislite, da bi dovolil, da me slikajo z Markom in Rokom, če bi imel kaj za bregom?

Kakšne vrste prijateljstvo vas veže z Markom Žitnikom?

Spoznala sva se lani, ko so me povabili na Pesem poletja. Takrat sem sodeloval z Mikijem Šarcem in tako je prišlo do povabila. In letos so me spet povabili. Z Markom sodelujeva kot človeka, ki delata v sorodnih branžah. Saj ne sodeluje le z mano, temveč s številnimi pevci. Imam ga v čislih kot človeka, kaj pa počne v zasebnem življenju, me prav nič ne zanima. Kot sem že povedal, ljudi delim na dobre in slabe in ne glede na njihovo spolno usmeritev. Moti me, ker so naredili iz mojega poznanstva z Markom konstrukt. Na temelju te zgodbe bi vsi drugi pevci in pevke morali biti vmešani v to neumnost.

Pisali so, da ste od Marka dobili v dar BMV-ja. Je to res?

To je največja neumnost, ki sem jo slišal v zadnjih desetih letih. Že tri leta vozim nisan terrano. Mislim, da so se v Beogradu najbolj nasmejali prav tej trditvi. Vsi so me spraševali, kje imam tega BMW-ja. Mi ga nikoli nismo videli. Kakšen BMW neki, ljudje, a ste normalni! Ne, sploh ne vem od kod je prišla ta zgodba, očitno imajo nekateri zelo bujno domišljijo.

Kako so reagirali mediji v Srbiji? Pisanje tednika Skandal so povzeli tudi pri nas in vaša reakcija je bila nekoliko čudna. Menda ste rekli, da ne gre za napad na vas, ampak na vsakega srbskega pevca, ki poskuša narediti kariero izven Srbije.

Žal mediji v Srbiji nekaterih mojih besed niso korektno povzeli. Kar pa je zame najpomembneje, je to, da tej zgodbi ni verjel nihče. Ljudem se je vse skupaj zdelo tako odvratno, da so rekli: 'Med vsemi ste našli prav Burovca, da pišete take stvari.' Vsi vedo, iz kakšne družine prihajam, vedo, da sem imel dolgo zvezo z dekletom, skupaj sva živela in dobro vedo, kdo sem. Tako da sploh niso podvomili v to, da bi bil homoseksualec. Seveda pa je bilo vse skupaj za naše časopise zelo zanimivo in so prenesli, kar so prebrali v slovenskih medijih.

Ampa, pisali so tudi, da ne marate Slovencev.

Če bi to držalo, potem zdaj ne bi bil tu. To je zelo preprosto. Nekdo, ki želi graditi svojo kariero izven svoje republike, nikoli ne bi kaj takega izjavil. Mislim, da imajo te trditve precej političnega ozadja, ki nima nič z mano. Žal mi je, da sem spet jaz na koncu izpadel kot žrtev te zgodbe in razčiščevanja med slovenskimi in srbskimi mediji. Lahko mi verjamete, kadar imam kaj proti komu, potem to razčistim na štiri oči. Direktno povem, kaj mislim. Tisto, kar sem izjavil za srbske medije, lahko zdaj mirno ponovim: vsi ljudje, ki so sodelovali v tem, da mi podatknejo to zadevo, morajo pač s tem živeti. Zato ker vem, kdo sem. Zato ker vem, da to ni res.

Ste prišli ponovno v Slovenijo, ker želite popraviti škodo, ki jo je naredila ta afera?

Niti ne. Resda je zadeva naredila škodo meni osebno, vendar bom ponovil: kariero gradim na svoji glasbi in ne na škandalih. Zato sem zelo sproščen, v naslednjem mesecu bom imel s svojo skupino tu koncert. Takrat bodo ljudje imeli tudi priložnost, da me slišijo in razumejo, na katerem temelju gradim svojo kariero že pet let. Zato ne smejo dvomiti. Ukvarjam se z delom, ki je medijsko izpostavljeno. Problem je, da so me starši vzgojili tako, da mislim, da imajo vsi ljudje dobre namene. Potem pa nekateri to zlorabijo.

Ste tudi sicer tarča paparecov, denimo v Srbiji?

Razlika je v tem, da pri vas iz nič naredijo gromozansko zgodbo. V Srbiji ni tako, saj mora zgodba temeljiti na neki osnovi. Dejstva morajo biti vsaj približno realna, da bi kaj takega napisali. Če bi take fotke prišle v roke nekomu v srbskem mediju, dvomim, da bi nastala taka zgodba. Morda bi fotografije objavili, vendar nikoli ne bi rekli, da je to Nikola Burovac. Saj ni jasno za koga gre, kako je mogoče kar nekoga določiti?

Kaj je najbolj pomembno za uspešno glasbeno kariero: glas, stas, izgled, lepota?

Najprej glas, energija, dobra pesem. To so tri najpomembnejše stvari, šele na koncu bi lahko bil pomemben tudi izgled. Po mojem to sploh ne bi smelo biti primarno, saj o okusu ne moremo razpravljati. Za nekoga je neka ženska lepa, za drugega ne. To je pač odvisno od individualnega dojemanja. Zame je pomembno, da ima človek neko notranjo energijo, karizmo. To je zame tista prava lepota in ne le fizični videz.

Vas moti, da vam pravijo balkanski Ricky Martin?

To mi pravijo mogoče zato, ker sem temnolas, malo bolj markanten, mogoče malo spominjam na Španca. Po mojem mnenju je to povsem naravno, da vsakega, ki je začel novo kariero primerjajo z neko znano osebnostjo. Mene pač primerjajo z Rickyjem Martinom. Moram priznati, da mi je na začetku bilo to čisto všeč, saj gre za svetovno znano zvezdo, prodal je več kot 40, 50 milijonov plošč. Če bi sam dosegel le polovico tega uspeha, bi bilo več kot odlično.

Pa vendar je velikokrat uspeh pri ženskem delu občinstva odvisen tudi od videza.

Morda, čeprav te publika gleda predvsem skozi tvoje pesmi in energijo. Skozi to, kar je primarno. Radi imajo to, kar delaš, in s tem tudi tebe. Če si jim poleg vsega še všeč, potem je slika popolna. Vendar mislim, da je v mojem primeru na prvem mestu moje delo in šele nato ostalo.

Ste verni?

Sem pravoslavec in verjamem v boga. Predvsem sem kristijan, zato spoštujem vse vere. Vedno rečem, da je bog le eden. Razlika je le v tem, kako ga poimenujemo. Naj bo Kristus, Alah ali kakor koli, mislim, da imamo vsi, ki živimo na zemlji, le enega boga. Seveda pa je odvisno od kulture, v kateri živimo, na kakšen način ga bomo doživeli.

Ste bolj konzervativne sorte ali ne?

Mislim, da sem bolj konzervativen. Če gre za hrano, potem sem definitvno konzervativen, ker vedno jem isto. Pridem v določeno restavracijo in vedno naročim piščanjčjo rulado. Zadnjič so mi vsilili neke tortilije, in je bila katastrofa. Konzervativen sem kar se tiče žensk. Spet sva pri tistih neumnistih, zato ponavljam: rad imam le ženske in amen. Prihajam pač iz take družine. Nekoč mi je mama rekla: 'Sine mogoče sem te napačno naučila, da moraš verjeti ljudem.' Potem pa me opozarja, ne verjeti temu, ne verjeti onemu. Pa ji rečem: 'Saj si me učila, da vsi govorijo resnico, kako zdaj.' Težko se bom spremenil pri sedemindvajsetih.

Ste zaljubljeni?

Tri mesece sem v zvezi, zelo mi je lepo. Za zdaj morda še nisem pripravljen na zakon in družino, čeprav se to nikoli ne ve. Obožujem otroke, in glede na to, da sem edinec, bi rad imel vsaj tri, štiri. To je minimum. Ženska, ki ne bo želela roditi treh ali štirih otrok, ne bo mogla biti moja žena. To že vem. Za ostalo pa še nisem gotov. Trenutno se imam lepo, uživam, ustvarjam glasbo, sprehajam se s svojim dekletom, jem kokice in super mi je.

Kako je reagiralo vaše dekle na gejevsko afero, v kateri ste se znašli?

Klicalo jo je ne vem koliko prijateljic, ampak v glavnem so se vsi smejali. Zanimivo, da me niso pomilovali, češ, ubogi Nikola, kaj se mu je pripetilo. Nihče ni tega verjel. Hvala bogu mi je Dunja ves čas stala ob strani in to mi je pomenilo ogromno. Prva dva dneva je sicer bila prava katastrofa, ker so telefoni zvonili ves čas. Vsi so spraševali, zakaj so ti to podtaknili. Vsi so želeli slišati neko pojasnilo, ki pa jim ga jaz nisem mogel dati. Na srečo vse, kar je slabo, mine, tako da bo tudi to. V Srbiji nihče več ne razpravlja o tem.

Zdaj ste sveže zaljubljeni, pred tem pa ste imeli daljšo zvezo, kajne?

Tri leta in pol sva živela skupaj. Iskreno lahko rečem, da je bila to moja največja ljubezen, vendar sem to dojel šele, ko sva se razšla. Ljudje smo pač taki, da se šele, ko nekaj zgubimo zavemo, kaj smo imeli. Velikokrat se vprašam, zakaj nismo bolj pametni. Ko sva šla z Ano narazen, sem rabil kar nekaj časa, da se spet najdem. Moški smo večni otroci. Vedno sem se šel upornika, ki ne razmišlja o ničemer, saj bo vse naredila ona, kot da racio ne obstaja. Ko pa je bilo veze konec, sem se počutil izgubljeno.

Kako bi se opisal?

Počutim se, kot da bi imel 17 let. Ne rečem, da je to pametno. Moja mama pogosto reče: 'Sine, ti boš moral najti resno punco, ker boš večni Peter Pan.' Mogoče se tudi zato ukvarjam z glasbo, ker sem ves čas v nekem svojem svetu, ki je videti idealen. Potem pa se zgodi taka traparija, kot se je, in me vrne nazaj v realnost. Pustim, da to mine, pa spet hop in čez petnajst dni bom spet super. Lepo je, če nisi ves čas na zemlji. Sanjariš, si nekaj želiš in se boriš, da se to uresniči. Mislim, da je to nekaj, kar ti nihče ne more vzeti.

Prisežem.