Zadovoljna.si
V svoji poeziji je bil večkrat perverzen in direkten.

Novice

France Prešeren: ženske in poezija

Z.L.
07. 02. 2012 11.28
0

Največji slovenski pesnik France Prešeren je poleg del, ki Slovencem pomenijo kulturno potrjevanje, pisal tudi radožive in dvoumne verze, ki lepo dopolnjujejo njegovo pesniško in človeško podobo. Svojo ‘kosmato’ poezijo je beležil na lističe, ki jih je potem kazal in recitiral po krčmah. Prav je, da se dan pred slovenskim kulturnim praznikom spomnimo tudi njegovega odnosa do žensk, smole v ljubezni in poezije, v kateri je zelo nazorno pokazal svoje občutke.

8. februar je slovenski kulturni praznik.
8. februar je slovenski kulturni praznik.FOTO: POP TV
Pesnikov odnos do žensk je bil poseben in zanimiv. Za muze si je praviloma izbiral rosno mlada dekleta, ki pa mu romantičnih čustev niso vračala. Znano je namreč, da je pesnik zavračal gospodične, ki so si ga izbrale za moža, damice, o katerih je sanjaril in pesnil, pa mu ljubezni niso vračale. Velika ljubezenska razočaranja so se kmalu odrazila v njegovem ustvarjanju, saj so ženske v njegovih verzih pokvarjene, prevzetne, preračunljive in neusmiljene. Julija in Ana sta le dve izmed kdo ve kolikih, ki so mu prišle na pot in zaznamovale njegovo življenje, prav tako pa tudi njegovo ustvarjanje.

Julije Primic Prešeren nikoli ni zares prebolel.
Julije Primic Prešeren nikoli ni zares prebolel.FOTO: POP TV
Julijo je nadomestila Ana, a nikoli zares

Največ pozornosti v svojem ustvarjanju je Prešeren namenil svoji veliki neuslišani ljubezni Juliji Primic, ki je bila rojena v družini ljubljanskega trgovca, spoznal pa jo je 6. aprila 1833 v trnovski cerkvi in se na prvi pogled zaljubil za vse življenje. Zala in mlada Julija ga ni marala , a vztrajni France se ni dal. Zbral je pogum in modrooki plavolaski do ušel zaljubljen odnesel rokopise pesmi, posvečenih prav njej. Julija se je, tudi kot odziv na njegova nenehna dvorjenja in moledovanja, naj ga vendarle sprejme, leta 1839 poročila z bogatim plemiškim sinom Scheuchenstühlom in s to potezo Prešernu dala jasno vedeti, da je ne zanima in naj jo že neha moriti s svojimi ljubezenskimi izlivi. Vendarle pa ji je pesnik namenil še veliko rim, prav tako pa tudi znamenit akrostih v Sonetnem vencu. Nekaj let pozneje se je zapletel s takrat še mladoletno služabnico pri Crobathovih Ano Jelovšek. Rodila mu je tri otroke, a z njegove strani se niso nikoli razvila globlja čustva, morda tudi zato, ker Ana nikoli ni dojela Prešernovega pogleda na svet in življenje. Pesnik ni napisal nobene pesmi , v kateri bi opeval svojo ljubezen do nje, z izjemo pesmi Nezakonska mati.

Prešernov trg, na katerem stoji pesnikov kip.
Prešernov trg, na katerem stoji pesnikov kip. FOTO: Dare Čekeliš
Prešeren in ‘svinjepisje’


Okoliščine so botrovale dejstvu, da se je Prešernova ustvarjalnost kdaj pa kdaj spustila na malce bolj gostilniško raven. Žal konkretnih dokazov o njegovi erotični poeziji ni, saj so večino ‘spornih’ pesnitev po njegovi smrti uničili. Čistuni so erotično poezijo v 19. stoletju imenovali ‘svinjepisje’. Kadar je temnolasi in skodrani zapeljivec dobil navdih, to je bilo običajno za gostilniškim pultom, je svoje ‘kosmate’ verze, zabeležene na lističih, poklanjal svojim trenutnim muzam. Menda so bila Prešernov fetiš nedolžna dekleta, rad pa je opeval predvsem določene dele ženskega telesa in njihove funkcije.

Nespodobna in zamolčana poezija


Ljudski glas je že od nekdaj potrjeval obstoj Prešernovih ‘okroglih’ verzov, radi pa so jim prisluhnili že pesnikovi sodobniki in si zapisovali mojstrove žgečkljive verze, ker so jih preprosto zabavali. Med prizadevnimi zbiralci tovrstnega Prešernovega gradiva je bil tudi Luka Pintar. Leta 1883 je Franu Levcu poslal štirivrstičnico o ‘d'vicah’, ki je doslej niso še nikomur ‘dale’. Prešeren naj bi s kredo na vrata uršulinskega samostana, mimo je šel sredi noči, napisal:


Do zdej ste b'le še d'vice, do zdej še niste dale, / do zdej ste jo imele zato le, da ste scale.


Zanimiva je tudi anekdota o nastanku epigrama na Savico: "Preširen je bil se svojima prijateljema Čopom in Kastelcem na Savici. Vsi trije so občudovali prirodno lepoto Savičinega slapa in naposled je rekel Kastelic: 'Na lepo Savico pesem zloži. Uže Vodnika je navdušila, tebe bode še bolj.' V svojej ženijalnosti, ktera je imela za nedolžna ušesa včasi malo ostre robove, hipoma Preširen se štirimi verzi odgovori, kteri pa neso taki, da bi jih lahko zapisovali. Prijatelja, ki sta bila sicer tacega humorja navajena, vendar s tem nesta bila zadovoljna, in obljubiti jima je moral, da spiše resno pesem o Savici."


V svoji poeziji je bil večkrat perverzen in direkten.
V svoji poeziji je bil večkrat perverzen in direkten.FOTO:
Oj, Savica, nisi več devica! / Si prasica, ki na široko šči.


Tudi hčerki gostilničarja Ivana Nepomuka Mayrja, Cilki, ki se je poročila z nekim Gocanijem iz Torina v Italiji, je Prešeren posvetil pesmico:


Ne maram za naše, so slabe krvi, /mam rajši Taljane, k' jim boljši stoji; / šla bom na Laško, v mesto Turin, / prinesla bom "mačko" nazaj brez kocin.


France Prešeren je naš največji pesnik in v zavesti imamo več njegovih podob. Pisal je pač oboje: verze, ki nam pomenijo nacionalno kulturno potrjevanje, in verze za razvedrilo, ki potrjujejo, da je bil pesnik z dušo in telesom tudi, ko je spil kakšno kapljico preveč. 

Se ga še spomnite?
Se ga še spomnite? FOTO:
Slovenski kulturni praznik


Po osamosvojitvi je 8. februar, dan smrti Franceta Prešerna, postal slovenski kulturni praznik in dela prost dan. Na ta dan vsako leto od leta 1941 po sklepu osvobodilnega gibanja poteka osrednja državna proslava, na kateri podelijo Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada za dosežke na področju kulture in umetnosti. Prešernovi nagradi bosta tako letos prejela pesnik, dramatik in prevajalec Miroslav Košuta ter dirigent Anton Nanut. Po slovenskih šolah dan pred praznikom potekajo različne delavnice, na katerih otroci na prijazen način spoznavajo življenje in delo največjega slovenskega pesnika, tisti nekoliko starejši pa po njegovih predlogah uprizarjajo igre ali pa recitirajo in pojejo njegovo poezijo. Že nekaj let se Slovenci spominjamo tudi Prešernovega rojstva, saj ravno 3. decembra v večjih mestih prižgejo božične luči.

Letošnja prejemnika Prešernove nagrade
Letošnja prejemnika Prešernove nagradeFOTO: Aljoša Kravanja

KOMENTARJI (0)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV
ISSN 2630-1679 © 2021, Zadovoljna.si, Vse pravice pridržane Verzija: 368