'Mali diktator' Luka ljubi Moniko

Kaj mislite, kakšen vtisi ste naredil na tiste, ki vas poznajo le iz oddaje?

Zdi se mi, da so ljudje predvsem dobili napačen vtis o meni. Sploh v zadnji oddaji so bili prikazani le moji slabi trenutki, ki so bili pogosto vzeti iz konteksta. Dejstvo je, da sem se kar trikrat z vročega stola vrnil v gostilno, in to nekaj pomeni.

Večina je vseeno opazila, da ste v zadnjem tednu malce popustili, razpoloženje vam je nihalo. Je pritisk postal prevelik?

V bistvu sem v tem tednu začutil, da to ni moj stil kuhinje, čeprav sem do zadnjega trenutka mislil, da je. Razpoloženje mi je potem začelo nihati.

Kaj mislite s tem, da to ni vaš stil kuhinje?

Dejstvo je, da bom v svoje kuhanje težko vnesel natančnost in zmanjšal hitrost. Obožujem hitrost v kuhanju. Nisem počasen človek, vse rad delam na hitro. Sem hiperaktiven in kar živčen postanem, če kdo določene stvari dela počasi.

Slišali smo tudi komentarje, da ste včasih kot mali diktator. Kaj pravite na to?

Sam sem že v predstavitvenem videu povedal, da sem včasih tak mali diktator, tako da se tega zavedam. Verjetno se je tudi s posnetkov to videlo, da sem priganjal ljudi pri delu, pač ne znam delati počasi.

Ste taki le ko kuhate ali na splošno?

Le ko kuham. Zato ker se mi zdi hitrost pomembna za delodajalca. Vsi se trudijo znižati stroške, delati z manj kadra in v tem primeru je hitrost ključna. To sem pridobil z leti in povsod, kjer delam, dajem od sebe 100 odstotkov. In to vidim kot prednost. V Gostilni pa je bil poudarek na natančnosti.

Še vedno imamo občutek, da si tudi sicer redko vzamete čas za stvari …

V bistvu imate prav. (smeh) Res vse delam hitro. Jem hitro, pijem hitro. Najraje kar v stoje pojem, ker se mi ne da sedeti. Pri domačih hišnih opravilih sem ravno tako hiter, morda sem ravno zato med delom v preteklih letih dobil že kar nekaj opeklin, ureznin, ran. Ne vzamem si časa za to, da bi pomislil na svoje telo, nase, in zato pride do poškodb, telo trpi, a jaz vseeno delam naprej.

Kaj vaše dekle pravi na to?

Z Moniko sva skupaj že tri leta, poznava se pa že dlje. Ve, kakšen sem, in podpira me pri vsem. Opazila je, da sem bil prvih nekaj tednov v Gostilni povsem jaz, tak kot sem, zabavljač, potem je prišla zraven še utrujenost in prinesla drugačno obnašanje, drugačna razmišljanja. Dejstvo je, da nismo več razmišljali tako trezno kot na začetku.

Kaj je bilo najbolj naporno?

Dejstvo, da si izoliran. Da ne moreš v vsakem trenutku narediti nečesa, kar si želiš in bi sicer naredil. Recimo se odpeljati na kebab ob dveh zjutraj. Delo sploh ni naporno, med delom sem se kar naprej zabaval, čeprav je bilo morda videti, da sem preveč živčen, a tak človek sem. Vedno delujem na polno, težko sem pri miru.

Kakšni so zdaj po vrnitvi na "svobodo" vaši načrti za naprej?

Prehitro je še govoriti o tem. Trenutno sta le dve možnosti, da grem na svoje ali si najdem neko dobro službo. Nameravam tudi stopiti znova v stik s svojim mentorjem Benjaminom Grilom, ki sem mu dolžen za vse za nazaj, kar me je naučil o svetu kuharstva. Mlad sem, imam le 24 let in verjamem, da me lahko še ogromno nauči. Njegov slog mi je blizu, veselim se, česa se še lahko naučim v prihodnosti. Vsekakor je kuhanje še vedno moja največja strast in tako bo tudi ostalo.

Nam lahko za konec še zaupate, komu bi od preostalih treh kandidatov najbolj privoščili zmago?

Moj favorit je absolutno Julijana. Obvlada kuhinjo, je super ženska in je s pomočjo svojih poznanstev zmožna voditi to restavracijo. Andrej vsega tega skupaj ni zmožen speljati, ker je pokazal, da kuhinja ni njegova najbolj močna stran. Očitno je tudi, da je po devetih tednih zelo utrujen in zmeden, kaj bi šele bilo, če bi moral tako gostilno voditi prihodnjih pet let. Janiju pa te gostilne ne privoščim nikakor, to se tako ali tako ve.