Draga oblačila so manjša

Raziskava, ki so jo opravili leta 2003, v kateri so izmerili 1000 parov hlač, je tudi pokazala, da so dražji kosi oblačil manjših dimenzij od cenejših. S tovrstnim večanjem obleke je pravzaprav začela manija 'size zero' ali po naše 32, na zahodnem trgu pa je tudi velikost imenovana 'double zero', ki je pri nas sploh ni. 

Nekateri namigujejo, da se je označevanje z manjšimi konfekcijskimi številkami, kot so v resnici, začelo zaradi tega, da bi zadovoljili stranke, ki si želijo potrditev, da so dovolj vitke. Spet drugi pravijo, da so velikost 'double zero' ali po naše manjše od številke 32, začeli uvajati zaradi azijskega trga, kjer so ženske bolj drobne. Kljub temu se velja vprašati, kako nesmiselno je, da živimo v svetu, v katerem sploh obstaja velikost konfekcije za odrasle ženske, ki je pod ničlo, torej 00.
Hujšanje in razni ideali, kakšna naj bi bila popolna postava, so tako ali tako že obsedli svet, predvsem ženski. Kot da to ne bi bilo dovolj, so začeli z različnim označevanjem velikosti na istih kosih oblačil. Ne le da lahko danes hlače velikosti 38 oblečejo tudi tiste, ki sicer nosijo številko 40, tudi različne trgovine imajo hlače enake velikosti označene z različnimi.

Skrivnost konfekcijskih številk

V zadnjih letih so modni oblikovalci ugotovili dobičkonosno resnico, da ženske raje kupujejo oblačila, ki so označena z manjšo velikostjo. Tako paru hlač, ki je denimo velikosti 36, dodajo nekaj centimetrov, oznaka pa ostane enaka. Veliko žensk pravi, da se raje odločijo za takšno blagovno znamko, kjer si lahko nadenejo manjšo številko, čeprav se zavedajo, da je resnica povsem drugačna.

Obsedene z vitkostjo

Samoumevno je vprašanje, zakaj se ženske zadovoljijo s tem, da se 'tlačijo' v oblačila, na katerih je oznaka z manjšo velikostjo, čeprav vedo, da niso shujšale. Odkar je velikost nekaj, kar nam veliko pomeni, naš čustveni odziv na to, da smo se spravili v manjši par hlač, premaga logično razmišljanje. Očitno si vsi tako močno želimo, da bi bili videti vitki in lepi. Razne zvezdnice so neprestano pod budnim očesom tabloidov, ki ažurno poročajo o vsakem njihovem pridobljenem gramu. Prav tako letno izide ogromno knjig o hujšanju, po katerih ljudje obupano posegajo v želji, da bi prišli do zavidljivega telesa njihovih zvezdniških vzornikov. Na vsakem koraku nam tako polnijo možgane na vse možne načine, kar ima na nas močan učinek.

Krivi so mediji

“Kadar o vitkosti v medijih razpravljajo s tako močnim poudarkom in tako pogosto, ljudje damo temu avtomatično velik pomen,” pravi strokovnjakinja za telesno podobo Adrienne Ressler. Na ta način obremenjenost s težo preide v podzavest in s tem tudi neprestano razmišljanje o tem. Glavni vzrok gre iskati v  negotovosti in nezadovoljstu s samim seboj. Ustvarjamo si iluzije in čeprav dobro vemo, koliko tehtamo in kako izgledamo, nas misel na to, da si lahko nadenemo oblačilo v manjši velikosti, zelo razveseli.