Iran
Iran, nekdanja Perzija, je dežela, v kateri velik poudarek dajejo svetim trem kraljem. Danes kristjani v Iranu božični čas začnejo 1. decembra, ko s svojih jedilnikov umaknejo meso. Temu obdobju pravijo 'mali post'. Sledi mu božično slavje z obilico hrane, ki mu pravijo 'majhno slavje' in se začne po maši na dan božiča 25. decembra. Ob tej priložnosti se na mizi tradicionalno znajde piščančja obara, imenovana 'harasa'. Daril si praviloma ne izmenjujejo, dobijo pa otroci v tem času nova oblačila, ki jih ponosno oblečejo na božični dan in gredo v njih v cerkev. Slavju potem ponovno sledi post, ki ga pa imenujejo 'veliki post' in poteka šest tednov pred veliko nočjo.
 

Irak
Že v sosednjem Iraku pa je zgodba popolnoma drugačna. Tam se na božični večer družina zbere skupaj in eden od otrok iz svetega pisma bere o Jezusovem rojstvu, drugi pa ga s prižganimi svečami zbrano poslušajo. Potem se zberejo zunaj, prižgejo kresni ogenj iz trnine in pojejo. Če vsa trnina zgori v pepel, je sreča v novem letu zagotovljena. Ko ogenj popolnoma ugasne, mora vsaka oseba trikrat skočiti čez pogorišče in si nekaj zaželeti. Na božični dan pa celotne vasi in mesta na cerkvenem dvorišču prižgejo skupni kres. Na ta dan mašo vodi škof, ki v naročju ves čas drži podobo novorojenega Jezusa. Po končanem obredu škof enega izmed zbranih blagoslovi s svojim dotikom, ta pa blagoslov prenese na svojega soseda in tako 'dotik miru' potuje po celi cerkvi.

Indija
V Indiji kristjani, ki so v senci hinduistov in budistov, v času okrog božiča okrasijo bananovce ali mangova drevesa. Včasih z listi mangovca okrasijo tudi svoje domove in okolico hiše.V nekaterih predelih te najbolj gosto poseljene države sveta ob božiču prižgejo majhne glinene oljne svetilke in z njimi okrasijo strehe hiš ali pa jih postavijo na vrhove nedokončanih zidov. Vsi skupaj okrasijo tudi cerkve. Nad vhod obesijo božično zvezdo, tla pa okrasijo s svečkami, ki jih prižgejo ob obredih na božični večer.
 

Kitajska
Kristjani na Kitajskem božič praznujejo tako, da svoje hiše okrasijo s čudovitimi laternami iz papirja, božično drevesce, ki ga imenujejo 'drevo luči', pa okrasijo z verigami, rožicami in laternicami, narejenimi iz papirja. Otroci na vidno mesto obesijo velike nogavice, v katere jim ponoči Božiček, ki mu pravijo Dun Che Lao Ren, kar pomeni 'božični stari mož', nastavi darila. Ker večina Kitajcev ni krščanske vere, njihove glavne slovesnosti ne potekajo decembra, temveč konec januarja, ko praznujejo kitajsko novo leto, ki mu pravijo 'festival pomladi'. To je dan, ko otroci dobijo nova oblačila in igrače, mize se šibijo pod težo dobrot, na ulicah pa pokajo petarde. Kitajsko praznovanje novega leta je posvečeno spominu na prednike, zato po domovih izobesijo njihove slike in portrete.
 

Japonska
Na Japonsko so božič prinesli krščanski misijonarji in dolgo je veljal zgolj za praznik peščice. Danes pa je božični čas na Japonskem poseben čas, ne glede na versko pripadnost, komercializacija pa je poskrbela, da si darila izmenjujejo prav vsi. Ker je krščanstvo na Japonsko 'prišlo' razmeroma pozno, je praznovanje zelo podobno našemu. Deklice so navdušene nad malim Jezusom, vsi pa občudujejo jaslice, ki jih prej niso poznali. Za božično kosilo največkrat pripravijo purana, manjkati pa ne sme niti božično drevesce, ki ga je pogosto videti tudi v mestnih središčih. Stanovanja okrasijo z zelenjem in omeli, na božični večer pa veseli prepevajo božične pesmi.
 

Avstralija
Avstralski božič se od našega razlikuje že po tem, da je v tem času na tistem koncu zemeljske oble poletje in tako namesto v snegu Avstralci ob visokih temperaturah na božični dan uživajo na plažah. Pred leti so božič večinoma praznovali pod vplivom nekdaj matične države Velike Britanije. To je pomenilo tradicionalnega pečenega purana in puding. Danes to ni več pogosto, saj je praznovanje odvisno od korenin posameznika in je prilagojeno vremenskim razmeram. Nekoč tradicionalne božične večerje so zamenjali družinski pikniki na vrtu, v parku ali celo na plaži. Za številne je to edina prava priložnost v letu, da pokramlja s sorodniki in prijatelji, manjkati pa ne smejo niti tradicionalna darila. Za tovrstna srečanja so značilne ekstremne količine hrane. Tipični avstralski božični jedilnik tako sestavljajo morski sadeži, šunka, hladen piščanec, raca ali puran, razni narezki, testenine, solate, sladice vseh vrst, piškoti, kolački in čokolada. Po Avstraliji kroži legenda, da naj bi delo Božička 'tam spodaj' nadomestil 'Swag Man' ('zamotan' mož), ker je obstajala velika nevarnost, da bo zaradi vročine Božička zadela kap. 'Swag Man' je oblečen v modro majico brez rokavov in dolge, široke hlače. S svojimi dingi naj bi živel pod goro Uluru, za božič pa se usede v svoje terensko vozilo in se po rdečih prašnih cestah odpelje otrokom delit darila. A obišče le nekatere predele Avstralije, saj večina še vedno prisega na dobrega starega Božička. Avstralci še vedno množično pošiljajo tradicionalne božične voščilnice, hiše odenejo v svetleče lučke, starši se pripravljajo na zabavo, otroci pridno pišejo pisma Božičku, skupaj gredo po nakupih in iščejo prave okraske za svoje domove. Nato doma skupaj okrasijo božično drevesce in pojejo božične pesmice. Pred spanjem otroci nastavijo nogavice, v katere jim Božiček ponoči nastavi darilca. Na božično noč se množično odpravijo na polnočne maše, dan pa se začne ob zori s skupinskim odvijanjem daril. Ker Avstralci zaradi časovnega pasu med prvimi praznujejo božič, nekateri že navsezgodaj zjutraj kličejo sorodnike po vsem svetu, da jim voščijo vse dobro.