Znanstveni raziskovalci so 30 let opazovali ženske v posameznih državah po svetu in leta 2009 objavili rezultate, da najsrečnejše ženske na svetu živijo na Danskem. Na podlagi rezultatov so socialni psihologi izrisali zemljevid najsrečnejših žensk in zanimivo je, da je prvih pet mest pripadlo Evropejkam: Dankam sledijo Švicarke, Avstrijke in Islandke. Severnoameriške ženske torej vendarle niso tako zadovoljne s svojim življenjem, saj so Kanadčanke zasedle 10., Američanke pa zgolj 23. mesto. Kaj pa je pravzaprav tisto, kar Danke dela tako srečne? Danska velja za državo, ki je okoljsko zelo ozaveščena. Kar tretjina vsega prebivalstva v glavnem mestu Kopenhagen se po mestu prevaža s kolesi in tako poleg za okolje skrbijo tudi za svoje telo in sprostitev od naporne službe. Velik pomen dajejo zdravi prehrani in vsakodnevnemu gibanju. Brezposelnost, brezdomstvo in revščina so na Danskem zelo nizki. K temu pripomore tudi država, saj vsakemu, ki izgubi službo, naslednja štiri leta daje plačo v višini 90 odstotkov tiste, ki so jo prejemali v prejšnji službi, vsak pa si seveda takoj prizadeva najti novo zaposlitev, saj se ljudje zavedajo, da jih posedanje doma dela lene in prazni državno blagajno. Brezplačna sta zdravstvo in izobraževanje, saj vlada študentom med študijem daje štipendije v višini do 500 evrov mesečno. Danske oblasti nad ženskami ne izvajajo nobenih pritiskov v obliki dodatnih obdavčitev za zunajzakonsko življenje ali število otrok, veliko pozornosti namenjajo mamicam in jim poskušajo pomagati, da dostojno živijo, prav tako pa zagotavljajo vrtce za vse otroke, katerih starši so zaposleni. Tako si tudi ženske lahko ustvarijo kariero in vzamejo čas zase, kar jih gotovo dela zadovoljne.

Najlepše so Brazilke

Brazilija je v svetu znana po pustnem karnevalu, tropskem deževnem gozdu, peščenih plažah in lepih ženskah. Iz rezultatov svetovnih lepotnih tekmovanj lahko razberemo, da so Južnoameričanke tudi uradno najlepše ženske na svetu. Brazilke so znane po tem, da vsako leto zapravijo milijone dolarjev za plastične operacije in zato ni čudno, da so njihovi lepotni kirurgi po vsem svetu znani kot najboljši med najboljšimi, operacije pa so v povprečju cenejše kot drugod. Glede plastične obdelave telesa nimajo nobenih predsodkov in zanimivo je, da se zanje odločajo že najstnice, mame pa jih pri tem seveda popolnoma podpirajo. Druga pomembna značilnost brazilskih žena je fizični izgled. Zelo vestno skrbijo za svoje telo, veliko telovadijo in tečejo. Vedno želijo biti fit in zapeljive, zato je največja grozota, ki se lahko zgodi tipični Brazilki, celulit in maščobne obloge. To imajo kulturološko pogojeno, saj jim že od malega dopovedujejo, da morajo paziti na svojo linijo, ker so celo leto oblečene veliko bolj pomanjkljivo kot ženske drugod po svetu. Brazilke so povečini predvsem mame, ki pa se nad svojo 'službo' prav nič ne pritožujejo. V povprečju ima vsaka približno tri otroke in lepo oblikovano telo. To je pri večini tudi vse, kar potrebujejo, da so srečne.

Japonski Tokio je druga najbolj gosto naseljena metropola na svetu. Japonci so (tako kot Kitajci) znani po pridnosti in delavnosti. Posledica tega so dolgi delovniki in služba vsak dan v tednu. Na Japonskem ljudje po večini živijo v majhnih stanovanjih ali hiškah, njihova največja vrednota pa je, poleg dela, družina. Japonke so zato večinoma mame in gospodinje, ki se svoji karieri odpovedo zaradi družinskega življenja. Kuhanje, čiščenje, pospravljanje in skrb za vzgojo otrok so glavne naloge povprečne Japonke. Če boste kdaj obiskali kakšno družino na Japonskem, se nikar ne pozabite sezuti pred vhodnimi vrati, saj vas bodo v nasprotnem Japonke jezno ošvrknile s pogledom, povedale pa ne bodo nič, saj veljajo za zelo sramežljive. Prav sramežljivost je lastnost, ki je marsikdo, ki ne pozna japonske kulture in načina življenja, tem simpatičnim ženskam ne bi pripisal. A če vam povemo, da imajo po večini ženskih javnih sanitarij v Tokiu nameščene posebne naprave, imenovane 'sound princess', ki prikriva zvoke, ki nastanejo pri izločanju, nam boste verjetno verjeli na besedo.

Še pred tridesetimi leti je bil Dubaj le običajna puščava Združenih arabskih emiratov. Potem pa so na tem območju na krilih denarja naftnih šejkov kar naenkrat začele rasti stolpnice, luksuzni hoteli, v pristanišča pa so se zasidrale najdražje jahte sveta. Dubaj je postal biser Perzijskega zaliva. Ženske tukaj se lahko pohvalijo, da živijo bistveno bolje kot kolegice v preostalem arabskem svetu. Povečini živijo v dostojnih hišah, številne pa v luksuznih stanovanjih ali vilah s služinčadjo, ki skrbi za kuhanje, čistočo, rajske vrtove in v mnogih primerih tudi za številne otroke. Skupno s preostalimi arabskimi ženskami jim je to, da kot največjo vrednoto v življenju cenijo družino. Zato sorodniki živijo v isti ulici, čez cesto ali celo v istem stanovanjskem bloku. To jim daje občutek varnosti in povezanosti. Če živijo nekoliko dlje narazen, pa se mora celotna družina srečati vsaj enkrat na teden, da pokomentirajo aktualno dogajanje in se poveselijo ob skupni večerji. K družini spadajo tudi otroci, ki jih imajo arabske ženske v povprečju kar pet, oziroma po načelu „kolikor jih bog/Alah da“. Dubajske ženske so izmed vseh v arabskem svetu še najbolj podobne svojim kolegicam na razvitem Zahodu. Veliko jih je zaposlenih, veliko jih zaseda pomembne položaje in po raziskavah sodeč se zdi, da jih obravnavajo precej enakopravno. Vendarle pa se vsem ne godi tako dobro. Le korak stran od sanjskih hiš se kar tare revnih žena, ki komaj preživijo dan. Oblečene so v dolge halje oziroma obleke in zakrite z burko. V službo ne smejo, ker jim mož tega ne dovoli. Številne služijo zgolj kot inventar in za zadovoljitev potreb moških. Pravih pravic in svobode ne poznajo, a se kljub temu ne pritožujejo. „Taka je božja volja,“ pravijo in se veselijo vsakega novega, mirnega dne. Zavedajo se, da njihove kolegice v Siriji, Libiji in drugod, kjer divja vojna, živijo mnogo slabše.