Schettina, ki je bil prvi mož ladje Concordia kar šest let, so po njegovem strahopetnem dejanju prijeli. Kot poročajo italijanski mediji, naj bi ga, zavitega v odejo, opazili na evakuacijskem čolnu, in to kar štiri ure pred koncem reševalne akcije. S tem je prelomil tradicionalno pravilo, da mora kapitan zadnji zapustiti potapljajočo se ladjo. Obalna straža, ki ga je opazila na otoku, naj bi ga opozorila, naj se vrne na krov in pomaga ljudem, a jih ni poslušal. Italijanski mediji trdijo, da je hitro poiskal taksi in vozniku naročil, naj ga odpelje kolikor mogoče stran od dogajanja. Ob petih zjutraj naj bi poklical svojo mamo Roso in ji priznal, da se je zgodila katastrofa, a naj nič ne skrbi. Povedal naj bi ji, da je poskušal rešiti potnike in da sedaj nekaj časa ne bo dosegljiv preko telefona. Celotna njegova družina je prepričana v njegovo nedolžnost in pravijo, da je preveč dober kapitan, da bi storil tako grdobijo.
Nesrečni 'poklon'
Schettinu očitajo, da je strahopetno pobegnil pred svojo odgovornostjo, saj bi kapitan moral zapustiti krov šele, ko je prepričan, da na njem ni nobenega potnika več. V tem primeru pa naj bi se sramotno potuhnil in s tem potnike prepustil samim sebi. Ko so člani posadke videli, kaj je storil, naj bi poskušali zadevo vzeti v svoje roke, pomagati ljudem in umiriti kaos na ladji. Po mnenju mnogih je to, da je večina potnikov preživela, zgolj njihova zasluga. To pa še ni vse, česar kapitana obtožujejo razjarjeni aktivisti. Schettino naj bi namreč med trkom ob skalo mirno in sproščeno večerjal v družbi lepih dam, čeprav je bila njegova primarna naloga voditi ladjo po varni poti. Vožnji mimo otoka Italijani pravijo 'inchino' oziroma poklon. S tem se je Schettino želel pokloniti nekdanjemu kapitanu Mariu Palombi, katerega starši živijo na otoku Giglio in narediti uslugo glavnemu natakarju Antonellu Tievoliju, ki prav tako živi tam. Dokaz za ta namigovanja naj bi bila objava Tievolijeve sestre, da bo v nekaj minutah mimo otočja plula luksuzna križarka. Tievolija naj bi zaradi nesrečnega dogodka že zaslišali preiskovalci, medtem ko bodo Palomba, ki se zagovarja, da ga v času katastrofe sploh ni bilo na otoku, zaradi šibkega zdravja iz preiskave zaenkrat izpustili.
Svoje funkcije in pristojnosti naj bi se Schettino zavedel šele, ko je bilo že prepozno. Večina potnikov baje sploh ni vedela, kaj pomeni pisk sirene, ko se je ta oglasila, saj so bili glede na svoje znanje o križarjenjih in na svoje izkušnje prepričani, da se morajo evakuirati, ko se sedemkrat zapored oglasi zvok roga. Schettino je krivdo za nesrečo zanikal, saj naj bi mu navigacija in pomorski zemljevidi kazali, da je v dovolj globoki vodi in zato ne more nasesti. Prav tako naj skala, ob katero so zadeli, ne bi bila nikjer označena, kar pa lokalno prebivalstvo otoka Giglio zanika, saj so jo po njihovem mnenju prav dobro poznali vsi, ki so kdaj pluli mimo.
Pier Luigi Foschi, predsednik uprave družbe Costa Crociere, ki je lastnik križarke, je na novinarski konferenci povedal, da je ladja v letu 2011 uspešno prestala vse varnostne in tehnične teste in naj bi bila 'ultra varna'. Kapitana je obtožil, da je naredil nedovoljeno in neodobreno potezo, ki ni bila predvidena v programu križarjenja. Kljub temu je izrekel besedo v zagovor kapitana: "Ne moremo zanikati, da je prišlo do človeške napake. Vendar je po naših podatkih Schettino dolgo ostal na ladji." Posnetek pogovora z luško kapitanijo Livorno kaže drugačno resnico. "Kaj počnete? Odhajate domov?" je sredi noči, ko se je na Costa Concordii odvijala huda drama, kapitana vprašal predstavnik kapitanije in mu ukazal, naj se takoj vrne na ladjo.
Na svetovnem spletu se na račun Francesca Schettina kopičijo številni komentarji besnih uporabnikov in pretresenih sorodnikov, ki preko družbenih omrežij iščejo podatke o svojih najdražjih in se zgražajo nad tem, kar je storil neodgovorni kapitan. Iz komentarjev lahko razberemo, da so mu Italijani pripravljeni oprostiti arogantnost, to, da je napačno ocenil razdaljo od obale, tako imenovani poklon otoku, ki ga plovila naredijo z vožnjo ob obali. A tega, da je po nesreči zapustil ladjo, še preden so vse potnike izkrcali na varno, mu ne oprosti nihče. Najdejo se sicer tudi taki, ki kapitana zagovarjajo, med njimi je tudi župan otoka Giglio Sergio Ortelli: "S poklonom, ki ga je Costa Concordia dala našemu otoku avgusta, je družba Costa Crociere soglašala." Na družbenih omrežjih Schettina zagovarjajo le redki in se mu celo zahvaljujejo. "Z manevrom je preprečil, da bi se ladja potopila na odprtem morju. S tem je rešil veliko življenj," je najbolj pogosta trditev, ki je sicer precej paradoksalna. Da pa je pred potniki zapustil ladjo, mu ne odpusti nihče. Nekateri najbolj ekstremni spletni komentatorji trdijo, da bi Schettino moral ostati na ladji do konca in potoniti z njo.
Ekološka katastrofa
Sedaj otoku Giglio grozi še ekološka katastrofa. Iz na pol potopljene križarke naj bi namreč po poročanju nekaterih medijev začela iztekati še neznana tekočina, kar med ljudi vnaša strah pred izlivom nafte. Zato si močno želijo, da bi iz nje čim prej izčrpali vse gorivo in jo odstranili, saj ovira preostali pomorski promet do in mimo otoka. Schettino je bil od sobote v priporu v Grossetu in so ga v celici nadzirali 24 ur dnevno, saj je obstajala bojazen, da bi si vzel življenje. Včeraj je stopil pred sodnika, ki je zanj odredil hišni pripor. Čaka ga sojenje, na katerem bodo ugotavljali njegovo krivdo. Kakor koli, 'smrtni poklon' nesrečnega kapitana se bo vpisal v zgodovino, še bolj pa dejstvo, da je potnike prepustil usodi, sam pa pobegnil na varno.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV