Japonske otroke obdaruje Hoteiošo

Na Japonskem darila nosi debel budistični menih Hoteiošo. Okrog naj bi ga prevažali jeleni z rdečimi nosovi, čeprav po nekaterih izročilih potuje kar sam. Z Božičkom, kot ga poznamo pri nas, ga ne moremo primerjati, saj nima brade, je bolj čokat, njegova ušesa pa so podobna slonjim. Japonci božič praznujejo v družinskem krogu, poudarek prazničnih dni pa je na dobrih delih. Nekaj posebnega je prav gotovo božični večer, ko družine svoja stanovanja temeljito očistijo in okrasijo, nato pa po vseh prostorih za srečo potresejo fižol, se posedejo za mizo in pričakujejo darila Hoteioše.

Nizozemce obdaruje Sinterklaas

Nizozemski Sinterklaas je videti nekoliko starejši kot Božiček, ki ga poznamo pri nas. Oblečen je v bolj elegantna oblačila, v katerih je bolj podoben papežu kot pa veselemu debeluhu. Druži se s Črnim Petrom (Zwarte Piet), naokrog pa se prevaža s parnikom, s katerim sredi novembra s španske obale, kjer je doma, odpluje proti mrzli Nizozemski. Po prihodu v deželo tulipanov ima za obdarovanje pridnih otrok in njihovih staršev kar tri tedne časa, kar je precej več kot pri nas, kjer mora vse delo opraviti na božično noč. Po mestih in vaseh potuje na belem konju, darila pa meče skozi dimnike. Na poti ga spremlja tudi šest črnih škratov, ki poredne otroke stlačijo v vreče in jih odpeljejo s seboj v Španijo.

Italijanski otroci božična darila dobijo bodisi na božič bodisi na praznik svetih treh kraljev – odvisno od tega, v katerem delu države živijo. Čeprav poznajo Božička, darila največkrat dobijo 6. januarja, prinese pa jim jih La Befana – ne preveč privlačna, a zelo prijazna čarovnica, ki nastavljene nogavice pridnih otrok napolni z bonboni, figami in drugimi dobrotami, porednim pa nastavi premog ali sladkarije, ki jih ne marajo. Če ponekod Božičku družine nastavljajo piškotke, pa La Befana prisega na kakšno steklenico dobrega vina.

Švedski otroci pričakujejo Jultomta

Jultomte je bil prvotno božičkov kozel, ki je zanj razvažal darila in švedska mesta ter vasi odeval v praznično podobo, v prejšnjem stoletju pa je iz kozla postopoma nastala mitska figura Jultomte. Iz živali se je spremenil v majhnega, starega bradatega možiclja z nekoliko preveliko rdečo kapo, v kateri precej spominja na vrtnega palčka.

Ruski Božiček je tudi nam dobro znani dedek Mraz oziroma ded Moroz. Po nekaterih izročilih je oblečen v oblačila, ki so precej podobna Božičkovim, večina pa ga pozna po sivi kučmi in lepem belem plašču z vezeninami. Na vsakem koraku ga spremljajo pomočniki, nikamor pa se ne odpravi brez svoje vnukinje senguročke oziroma snežne deklice. Skupaj potujeta v vpregi treh belih konj in v različnih mestih po Rusiji organizirata otroške novoletne zabave, na katerih malčkom delita darila.

Darila nosijo tudi sveti trije kralji

V vzhodnokaribskem Portoriku otroci ne pričakujejo Božička, niti dedka Mraza, temveč kar svete tri kralje oziroma tri modrece. 6. januarja otroci pred vhodna vrata postavijo doma narejene zabojčke, ki jih napolnijo s travo. To je hrana za sestradane kamele, na katerih prijezdijo modreci. V zahvalo za dobroto otrok jim kralji v prazne zabojčke nastavijo darila in sladkarije. Podobne tradicije poznajo tudi v Argentini, Braziliji, na Filipinih in v Siriji, kjer darila prinese najmlajša izmed treh kamel, na katerih jezdijo modreci.

V Mehiki darila prinese kar Jezušček

V Mehiki in nekaterih drugih španskogovorečih državah otroke obdaruje tudi Božiček, a veliko večji poudarek namenjajo darilom, ki jih prinese novorojeni Jezus oziroma El Niño Dios. Rojstvo otroka je v teh državah namreč razlog za veliko slavje in številna praznovanja, kar je odlična iztočnica za praznični december. V nekaterih pokrajinah Božiček prinese večja darila, Jezušček pa le sladkarije in piškotke, v drugih je ravno obratno. Otrokom je seveda vseeno, kdo prinese večja darila, pomembno je le, da jih dobijo.