Glavni namen kontracepcije je preprečevanje neželene nosečnosti ter preprečevanje posledic nedovoljenih prekinitev nosečnosti, zaradi katerih ženske po svetu ne le zbolevajo, temveč tudi umirajo. Kot je povedala Bojana Pinter z Ginekološke klinike Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana za STA, "kontracepcija dejansko rešuje življenja". Slovenija se trenutno uvršča med države z najnižjim deležem neželenih nosečnosti v EU, zasluge pa gredo tako slovenskim ginekologom kot tudi drugim zdravnikom, zdravstvenim delavcem in učiteljem, ki s svojo strokovno dejavnostjo osveščajo mlade o pomenu kontracepcije. "To je uspeh, na katerega smo lahko vsi skupaj upravičeno ponosni," je povedala Pinterjeva, ki meni, da so pri nas vse oblike kontracepcije zelo dostopne. Slovenija je edina država v Evropski uniji, v kateri so vse oblike hormonske kontracepcije, maternični vložek in sterilizacija polno krite iz osnovnega zdravstvenega zavarovanja.

Kontracepcija zelo dostopna, število neželenih nosečnosti upada

V grobem kontracepcijske metode delimo na dve skupini, in sicer povratno ter nepovratno kontracepcijo. Pri povratnih kontracepcijskih metodah ločimo hormonsko kontracepcijo, maternični vložek, pregradne metode in nujno kontracepcijo, nepovratna pa je sterilizacija pri ženskah ali moških. V Sloveniji naj bi najpogosteje uporabljali hormonske metode. Pinterjeva ocenjuje, da tovrstno zaščito uporablja okoli 40 odstotkov parov. Za kondom se odloča okoli 30 odstotkov parov, maternični vložek pa uporablja okoli deset odstotkov žensk. Za sterilizacijo so se zaenkrat odločili trije odstotki žensk in moških. Dober podatek za Slovenijo je tudi, da je v zadnjih letih precej upadla tudi dovoljena splavnost kot pokazatelj neželene nosečnost. Leta 1981 se je za umetno prekinitev nosečnosti odločilo 40,1 na 1000 žensk starih od 15 do 49 let, leta 2009 pa veliko manj – 9,6 na 1000 žensk.

Mladi premalo izobraženi o spolnosti

Cilj dneva kontracepcije pa je mlade poučiti ne le o zaščiti pred neželeno nosečnostjo, temveč tudi o zaščiti pred nalezljivimi spolnimi boleznimi. Raziskave, v katere so zajeli mladostnike iz 131 držav širom sveta, so pokazale, da ima kar 36 odstotkov ljudi nezaščitene spolne odnose, posledica česar so neželena nosečnost in prenos nevarnih spolno nalezljivih bolezni, 35 odstotkov ljudi se s partnerjem ne pogovori o zaščiti pred prvim spolnim odnosom, več kot tretjina pa jih meni, da je dovolj učinkovita zaščita, če moški dovolj hitro izvleče penis. Kot pravi Jennifer Woodside z IPPF-ja, so ti podatki alarmantni. "Kažejo nam realno sliko o tem, kaj se danes dogaja z mladimi. Mnogi menijo, da bodo izpadli preveč nerazgledani, da se bodo osramotili, če bodo spraševali o spolnosti in zaščiti, posledica česar je, da sprejemajo odločitve na podlagi napačne ali celo premajhne informiranosti," je prepričana. "Prekinitev molka pomeni vsakemu mladostniku ponuditi vse informacije, ki jih potrebuje, da se lahko pravilno odloči." Obsežna raziskava je še pokazala, da 32 odstotkov mladih nima primerne spolne vzgoje, 28 odstotkov jih seks spozna preko informacij prijateljev, 37 odstotkov jih o spolnosti največ izve prek medijev, le 53 odstotkov pa jih je odgovorilo, da vedo, da država nudi urgentno kontracepcijo in izvaja splave.