Na spletu je mnogo fotografij in posnetkov, na katerih ženske dojijo živali – opice, koze, male pujske. Nazadnje se je pojavil posnetek ženske enega zadnjih amazonskih plemen Awa Guaja, ki v naročju drži svojega otroka, hkrati pa doji opičjega mladiča. Nekateri so se na forumih že razpisali, da je takšno početje bizarno, toda za pripadnike Awa Guaje dojenje živalskih mladičev ni prav nič nenavadnega.

Narava povrne, kar ji damo

Ženske plemena Awa Guaja, ki živi v zaščitenem rezervatu na severovzhodu Brazilije, pogosto dojijo mladiče divjih živali, saj verjamejo, da če oni nekaj podarijo naravi, narava njim to tudi vrne. Njihovo načelo je tako "nahrani naravo in narava bo nahranila tebe". Kot pravijo strokovnjaki, ki proučujejo navade plemen, awaguajaška ženska ne bi niti pomislila, da ne bi nahranila osirotele male opice in ji tako pomagala, da odraste. Kot povzemajo tuji mediji, v videoposnetku ženska v jeziku tupi pravi, da bosta opica, ki jo hrani, in njen otrok odraščala skupaj, dokler opica ne bo prevelika in preveč agresivna za igro s človeškim 'mladičem'. Tedaj jo namerava vrniti v njeno naravno okolje, v divjino.

Občutek dolžnosti ali sočutje?

Pripadnice plemen naj bi opice dojile tudi zato, ker naj bi se čutile dolžne poskrbeti za živali. Awa Guaja je eno redkih lovskih nomadskih plemen in ko gredo na lov, pogosto za hrano ubijejo tudi doječo opico. Mladiča nato ne pustijo samega na milost in nemilost, temveč zanj poskrbijo, saj so oni tisti, ki so mladiču vzeli mater, s tem pa naravi povrnejo 'uslugo'. Toda včasih ne gre za dejanje, pogojeno z načeli in vrednotami, ki prevladujejo v neki skupnosti, temveč le za sočutje. 40-letna Hla Htyah, sicer žena oskrbnika v živalskem vrtu v Mjanmaru, je poskrbela za mladiča bengalske tigrice, ki je ob kotitvi pojedla tretjega mladiča. Dva, ki sta preživela, so ji ju zaradi njune varnosti odvzeli. Nekaj časa so ju hranili po steklenički, nato pa ju je začela dojiti še oskrbnikova žena. Mladiča je hranila, vse dokler jima niso začeli poganjati ostri zobje. Kot je tedaj povedala za medije, je to storila, ker sta se ji mladiča zasmilila.

Walter Hurley, profesor laktacije z illinojske univerze, je v nekem intervjuju povedal, da je hranjenje mladičev drugih vrst v naravi precej pogosto. "Pogosto se zgodi, da doječa samica poskrbi še za mladiča druge vrste. Recimo psica, ki doji mačje mladiče, mačke, ki dojijo druge mladiče ..." je povedal. "Ni pa vedno tako, da poskrbijo za tuje mladiče le živali med seboj. Poznamo primere, ko človeška mati doji živalskega mladiča in tudi obratno, da živalska samica doji človeškega otroka." Leta 2001, recimo, so v Iranu pogrešali 16-mesečnega otroka. Tri dni pozneje so ga našli živega in zdravega v medvedjem brlogu. Strokovnjaki so tedaj ugotovili, da je otrok preživel po zaslugi medvedke, ki je otroka nahranila, kot bi bil njen mladič.

Težava so le razlike v vrstah mleka

Strokovnjaki pravijo, da je edina težava pri hranjenju mladičev drugih vrst ta, da se vrste mleka med seboj precej razlikujejo po vsebnosti beljakovin, maščob in sladkorjev. "Vrste mleka se med seboj močno razlikujejo, ampak velja, da je kakršna koli hrana vsekakor boljša kot nič, čeprav lahko pomanjkanje določenih snovi vpliva na nadaljnji razvoj mladiča," je prepričan Hurley. "Samo za primerjavo naj omenim, da kravje mleko vsebuje približno 5 odstotkov mlečne maščobe, mleko tjulnjev pa okoli 50 odstotkov. Zaradi velike vsebnosti laktoze je človeško mleko eno najbolj sladkih, a ima v primerjavi z mlekom tigrice zelo malo maščob in beljakovin."

Kaj pa vi menite – je dojenje mladičev drugih vrst bizarnost ali plemenito dejanje, s katerim si živa bitja lahko pomagamo preživeti? Vaše mnenje lahko delite z nami v obliki komentarja pod člankom ali pa se vključite v debato na Facebooku. Ste se nam že pridružili na Facebooku? To lahko storite s klikom na