Materinski dan izvira iz anglosaksonskega in ameriškega okolja iz časov, ko so se začela množična ženska gibanja. Američanka Anne Maria Reeves Jarvis je že leta 1865 poskušala ustanoviti gibanje vseh mater pod naslovom Mothers Friendships Day, na katerem naj bi sodelovale matere, ki so na organiziranih shodih opozarjale na aktualna vprašanja ženske problematike. Leta 1870 je nato Julia Ward Howe podala iniciativo za materinski dan miru pod sloganom Peace and Motherhood, njen cilj pa je bil končanje žrtvovanja sinov v vojnah. Utemeljiteljica materinskega dneva, kot ga poznamo danes, pa je hčerka prej omenjene Anna Marie Jarvis z enakim imenom, ki je v mestu Grafton 12. maja 1907, dva dni po smrti svoje mame v metodistični cerkvi, organizirala srečanje v spomin nanjo in na vse matere sveta, na katerem se je zbralo veliko žensk. Ker je bil odziv zelo dober, pohvale pa so kar deževale, je dogodek ponovila tudi naslednje leto na drugo nedeljo v maju in med udeleženke razdelila 500 belih nageljčkov, s katerimi so se skupaj spomnile svojih mater.

Naslednji cilj mlade Anne Marie Jarvis je bil uveljaviti uradni materinski dan in zato je vse svoje moči usmerila v to, da bi ga praznovali po vsem svetu in počastili spomin na matere. O svojih ciljih je preko pisem obvestila politike, poslovneže, duhovnike in ženska združenja ter tako širila idejo, ki se je porodila v njeni glavi. Pisma so očitno dosegla prave ljudi, saj so leta 1909 materinski dan praznovali že v 45 zveznih državah Združenih držav Amerike. 8. maja leta 1914 je bila druga nedelja v maju tudi z resolucijo sprejeta kot dan vseh mater v ZDA in tako je bil cilj Anne Marie dosežen. A praznik ni ostal zgolj domena Amerike. Že leta 1912 je bila ustanovljena Mednarodna iniciativa za materinski dan (Mother's Day International Association), v kateri so hoteli uzakoniti praznovanje dneva mater po vsem svetu. Najprej so ga leta 1918 sprejeli Angleži, za njimi še Švicarji, Finci, Norvežani, Švedi in Nemci, vendar pa so si za ta dan izbirali popolnoma različne datume. Če bi torej danes gledali svetovno karto praznikov, bi materinski dan na njej našli na zelo različnih datumih – od druge nedelje v februarju, ko ga praznujejo Norvežani, pa vse do 22. decembra, ko materinski dan obeležujejo Indonezijci. Za 25. marec smo se Slovenci odločili zaradi povezave z verskim praznikom Marijinega oznanenja.

Če je bilo nekoč glavno vodilo praznika mater spomin nanje in izkazovanje hvaležnosti za njihovo dobroto in ljubezen, je skozi desetletja materinski dan (kot mnogi drugi) postal bolj ali manj zgolj komercialni praznik, ob katerem so edini, ki kaj dobijo, trgovci. Če je bil nekoč dovolj objem, poljub in izkaz hvaležnosti, se danes materinski dan vse prej povezuje s cvetjem, čokoladami ter drugimi prodajnimi artikli, s katerimi trgovine vabijo že teden ali dva pred samim praznikom. Čustva so tako nadomestile materialne dobrine, kar pa ni tisto, za kar se je pred stoletji borila Anne Marie Jarvis in njeno gibanje. Zato bi se bilo dobro zamisliti nad tem, kolikokrat smo se v tem letu materam zahvalili za dobra kosila, iskreno ljubezen in vedno ter povsod podarjen nasmeh. Marsikdaj je namreč že zgolj močan objem in iskren »Hvala« dovolj, da mamicam polepšamo dan – in to vsak dan, ne le na njihov praznik.

Dramedija slovenske mame

Kako težko in obenem preprosto je biti mama, pa dokazuje tudi 40-letna Ela, ki uspešno krmari skozi zahtevno življenje (mati treh otrok, žena, prijateljica in poslovna ženska) v novi slovenski seriji – dramediji, kjer se pravila obrnejo na glavo. Ela nenehno prireja resnico in se tako poskuša izvleči iz različnih situacij.

Nov del serije Mamin dan vas čaka že to sredo na POP TV ob 21.15, pretekle epizode pa si lahko ekskluzivno ogledate tudi na VOYO!