Hujšanje je profitno

Prvi primer anoreksije so na Japonskem zabeležili leta 1788, skoraj 100 let, preden so bolezen odkrili pri bolnici v Veliki Britaniji. Resda je v Evropi in ZDA v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja število obolelih za anoreksijo strmo naraslo, česar Japonska takrat ni občutila. Trenutno pa je prizadetih 10-krat več Japonk kot pred 30 leti. Klinični psiholog Dr. Hiroyuki Suematsu meni, da je obsesija z vitkostjo profiten posel, saj japonska državna blagajna s taksami na dietetične proizvode pridobi kar 3 bilijone jenov na leto.

Želijo si doseči nemogoče

Večina Japoncev je vitkih že po naravi, vseeno pa je težko ignorirati pritiske medijev, ki promovirajo še vitkejše telo. Japonske manekenke, pevke in zvezdnice so bolj vitke, kot so bile pred 30 leti, in mnoge ženske se zgledujejo po njih. Za anoreksijo trpi tudi ena izmed tamkajšnjih najpopularnejših pevk z imenom Cocco. Veliko težavo predstavljajo reklamne kampanje in naslovnice revij, ki jih krasijo mlada dekleta z deškim telesom. Podoba nedolžnih deklet, ki so videti kot lutke, je na Japonskem postala prava obsesija, ki ji pravijo 'kawaii' kultura. Priljubljene so predvsem risane junakinje, njihov videz predstavlja ideal mladim dekletom, četudi je njihova podoba neresnična in nedosegljiva, saj so izjemno vitke s poudarjenimi oblinami. Kljub temu si mlade Japonke želijo doseči njihov videz.

Problema so se lotili v šolah

25-letna Hachiko pravi, da bi si rada poiskala ustrezno pomoč, saj si nekoč želi imeti otroke. Boji se, da je postala neplodna, saj menstruacije nima že od 16. leta. Kljub temu je v japonski družbi vendarle zaznati spremembe na bolje, ki so prisotne predvsem pri mlajših generacijah. Začeli so se pogovarjati o temah, ki so bile doslej nedotakljive, tudi o anoreksiji, in k temu so največ pripomogli šolski psihologi. Vsekakor velja, da kjer je komunikacija, tam je možnost okrevanja.