Strpnost do nasilja nad ženskami, nasilja nad otroki in nasilja v družini se je zagotovo zmanjšala in tudi država je s sprejemanjem zakonov pokazala, da je nasilje v družini nesprejemljivo in ga bo sankcionirala. To pa ne pomeni, da se je zmanjšalo tudi število žrtev nasilja oziroma pogostost povzročanja nasilja, oziroma da smo postali bistveno bolj učinkoviti pri reševanju situacij posameznih žensk in otrok, ki doživljajo nasilje. Nevladne organizacije ugotavljamo, da moramo stalno opozarjati in izvajati akcije osveščanja, zato da bi institucije delovale v dobro žrtev nasilja in se prakse dela na tem področju ne bi slabšale. Do določene mere smo letos maja zasledili korak nazaj, ko je prišlo do spremembe 135. člena Kazenskega zakonika, po katerem se kaznivo dejanje grožnje odslej preganja na zasebno tožbo (prej se je na predlog). Če razumemo nasilje v družini, njegovo dinamiko in položaj žrtev nasilja v družini, vemo, da je takšna dikcija izjemno nevarna. Mimogrede, o tej spremembi nismo imeli pojma, dokler ni bilo že prepozno.

Katere so aktivnosti Društva SOS telefon?

Delo Društva SOS telefon temelji na štirih programih, ki so SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja, dve zatočišči za ženske in otroke – žrtve nasilja (eno od njih je tudi prilagojeno za bivanje gibalno ovirane uporabnice in je edini tovrstni program v Sloveniji) ter Skupina za samopomoč za ženske, ki doživljajo nasilje. V okviru teh programov izvajamo številne kampanje osveščanja, izobraževanja in delavnice, lobiramo za spremembe zakonov in dokumentov ter izboljšanje položaja žensk in otrok, ki doživljajo nasilje. V letošnjem letu smo se odločile, da bomo ob svetovnih dnevih opozorile na nasilje nad starejšimi ženskami, ki je še vedno velik tabu in zelo skrito za štirimi stenami.

Kako oseba, ki potrebuje pomoč, pride do vas?

Pokliče na brezplačno telefonsko številko 080 11 55 vsak delavnik od 12. do 22. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 18. do 22. ure. Preko SOS telefona se vključi tudi v vse druge programe Društva, dobi informacije o drugih obstoječih oblikah pomoči v Sloveniji ter možnostih, ki jih ima za razrešitev svoje situacije.

Kakšen je postopek, ko se nekdo obrne na vas? Pogosto se žrtve namreč bojijo izpostaviti in se zato raje ne obrnejo po pomoč.

Naš telefon je anonimen in se žrtvi ni treba predstaviti. Če se želi umakniti v varno hišo, pa anonimnost seveda ni mogoča.

Kaj se zgodi, ko se nekdo obrne na vas zaradi nasilja? Kakšni postopki stečejo?

Odvisno je od situacije, v kateri je žrtev nasilja in od tega, ali bo ostalo pri pogovoru preko SOS telefon ali pa se bo umaknila v varno hišo oziroma udeležila srečanj skupine za samopomoč. Z žrtvijo se pogovorimo in skupaj z njo iščemo rešitve. Če je žrtev nasilja otrok in imamo njegove podatke, nasilje vedno prijavimo pristojnim institucijam. V varni hiši pa stečejo postopki, ki so potrebni za ureditev situacije uporabnice, s katerimi se ona strinja in jih zmore izpeljati: prijava nasilja, pomoč pri pridobitvi denarne socialne pomoči, pri iskanju službe, pri prešolanju otrok in podobno. Prav tako poteka svetovalni proces tako z žensko kot z njenimi otroki. Žrtev tudi spremljamo v vseh postopkih na institucijah, če to želi in potrebuje.

Se je stanje na področju preprečevanja nasilja v družini kaj spremenilo na boljše, odkar imamo zakon, ki to področje ureja?

Ko smo dobili Zakon o preprečevanju nasilja, smo bili navdušeni, obenem pa smo tudi že opozarjali, da se zdaj začenja trdo delo. Do določene mere se je stanje zagotovo izboljšalo, vendar se naše uporabnice še vedno pogosto soočajo z nerazumevanjem strokovnjakinj in strokovnjakov, s tem, da se institucije pogosto več ukvarjajo s povzročiteljem nasilja kot z žrtvijo nasilja, s tem, da institucije ogroženosti žrtve nasilja ne jemljejo dovolj resno in da psihičnega nasilja, ki pogosto povsem uniči žrtve, ne jemljejo dovolj resno (dokaz je tudi zgoraj omenjena sprememba v Kazenskem zakoniku) in zato na primer tudi ne skličejo multidisciplinarnega tima, na katerem bi se ocenila ogroženost žrtve, s prelaganjem in porazdeljevanjem krivde, z uporabo (zlorabo) otrok proti žrtvi nasilja v smislu, da povzročitelj nasilja izsiljuje na račun otrok, institucije pa tega ne prepoznajo in posledično ne preprečujejo.

Po statistiki Društva se je število klicev zadnja leta nekoliko zmanjšalo. Čemu pripisujete ta upad?

Upad pripisujemo povečanju oblik pomoči tudi za žrtve nasilja, ki so se pojavile v zadnjih letih. Obenem pa ni nezanemarljivo dejstvo, da so se tudi številne institucije (ne glede na težave, ki sem jih opisala) začele ukvarjati s problematiko in jo reševati. Danes so dostopne tudi druge oblike komunikacije in pomoči, ki jih v preteklosti ni bilo in jih je mogoče spremljati preko svetovnega spleta, družbenih omrežij in podobno.

Svetovalci prihajajo v stik z zelo hudimi življenjskimi zgodbami. Verjetno vsakdo ne more postati svetovalec SOS telefona?

Na SOS telefonu večino dela opravijo prostovoljke, ki morajo pred tem opraviti naše več kot 50-urno usposabljanje. To se nadaljuje tudi potem, ko prostovoljka že deluje na SOS telefonu v obliki mesečnih dodatnih usposabljanj ter internih in eksternih srečanj.

Kaj bi sporočili vsem, ki so žrtve nasilja, in pa tistim, ki za nasilje vedo, a ga ne prijavijo?

Predvsem si je pomembno zapomniti, da ima vsakdo pravico in si zasluži živeti v miru in varnosti ter da nihče nima pravice kakor koli ogrožati, zlorabljati, pretepati, žaliti drugih ljudi.

Kako bi ob 25. novembru ocenili stanje na področju problematike nasilja nad ženskami v Sloveniji?

Rekla bi, da se v zadnjem času resnično soočamo s številnimi novimi izzivi tudi na tem področju. Problematika nasilja nad ženskami je postala izjemno kompleksna. To pomeni, da so situacije za reševanje, v katerih se znajdejo ženske, postale bolj kompleksne. Tako se soočajo z vedno hujšo revščino, ki jo nasilje nad njimi seveda še poglablja (oditi morajo iz svojega stanovanja, da bi zaščitile sebe in svoje otroke, imajo težave v službah, ki so lahko tudi posledica doživljanja nasilja ali so celo brez službe), prav tako imajo vedno več in hujše težave v duševnem zdravju.