„Nisem rodila!“

Natascha je najprej spregovorila o številnih teorijah njene ugrabitve. Povedala je, da so vsa ta namigovanja, zakaj in kako je prišlo do nesrečnega dogodka, izredno velika psihična obremenitev. „Boleče in zelo žaljivo je, da se ne morem zagovarjati za nekatere obtožbe, še bolj pa boli, da nekaterim ljudem sploh ni mar za moje občutke,“ je zgrožena mlada Avstrijka. Na vprašanje, ali je z ugrabiteljem zanosila in mu rodila otroka, je mirno odgovorila: „Ne, nisem rodila!“ Z žalostnim glasom je pripomnila, da ne more veliko govoriti o tem, saj za take vrste ljudi, ki si kar nekaj izmišljujejo, ne najde besed. Prav tako se ji zdi nesprejemljivo, da je preiskovalec vdrl v eno izmed osnovnih šol v Avstriji z namenom, da vzame DNK 8-letni deklici, ki naj bi jo Natascha imela skupaj s Priklopilom in ki naj bi jo sedaj vzgajala sestra ugrabiteljevega najboljšega prijatelja. Zavrnila je tudi domneve o tem, da je v bolnišnici hotela izvedeti, ali se da ugotoviti, da je bila ženska kdaj noseča: „Najprej naj povem, da vprašanja o tem nikoli in nikjer nisem zastavila na tak način. Je pa res, da sem se zanimala za to, a to je bilo pozneje, ko sem delala raziskave s področja človeškega organizma pri biologiji, a z mojim ujetništvom to ni imelo nobene povezave,“ je Natascha zavrnila domneve javnosti.

Mlada Avstrijka je imela odgovor tudi na vprašanje o najdenem pramenu las v kleti, v kateri je preživela osem let svojega mladostniškega življenja. „Ta pramen las je bil moj. Shranila sem ga, ko mi je ugrabitelj pobril lase. Dolgo sem se namreč po zgornjem delu njegovega stanovanja sprehajala plešasta, ker se je bal, da bi v primeru raziskave policija našla kak moj las,“ je javnost šokirala mlada žrtev. Na namigovanja o pedofilski združbi, v kateri se je po ugrabitvi znašla in ki bi jo naj sedaj krila pred obtožbami, je reagirala precej burno. Povedala je, da cel svet ve, kaj se ji je zgodilo in da je povedala vse, kar je vedela, vse, česar se spomni. Nikoli namreč ne bi krila hrbta takim zločincem, saj nikomur ne privošči, da bi postal žrtev pedofilov. Tako naj bi bili tudi njeni pornografski posnetki z domnevnimi pedofili zgolj stvar domišljije ljudi, ki ji želijo škoditi ali se borijo za naklado svojega časopisa. Natascha se je v pogovoru morala zagovarjati pred obtožbami, da z mediji ni bila pripravljena deliti vseh podrobnosti ujetništva: „Vsak ima pravico do zasebnosti in tako tudi meni ni treba na veliko razlagati vsega, kar se mi je zgodilo. Določene stvari so zelo osebne in neposredno nimajo nobene veze z zločinom, ki ga je storil ugrabitelj, zakaj bi jim torej posvečala tolikšno pozornost?“ je povedala v svoj zagovor.

Natascha je v pogovoru jasno zanikala kakršno koli ljubezensko razmerje s Priklopilom in dejala, da ji je kar slabo, ko pomisli, da obstajajo ljudje, ki imajo tako močno domišljijo in ki verjamejo, da bi bila sposobna uživati v ljubezni, ko pa je vendar bila ujetnica moškega, ki si ga ni sama izbrala. Čustveno se je odzvala tudi na vprašanje, kako vsa namigovanja in neresnice, ki se še vedno pojavljajo v javnosti, dejansko vplivajo nanjo, in povedala: „Veste, zgodilo se mi je celo, da sem nekega dopoldneva hotela iti na sprehod in že na vhodu se mi je približala gospa s časopisom v roki ter me začela obmetavati z najhujšimi možnimi žaljivkami in očitki, da sem zelo slab človek in da ves čas samo lažem in sem nepoštena. To me je močno šokiralo in prizadelo – in taka srečanja niso nobena redkost,“ je zaključila Natascha, ki očitno še ne bo tako kmalu deležna miru, ki si ga tako zelo želi. Vendarle pa ji ni žal, da je svojo zgodbo delila s širno javnostjo, saj upa, da je s tem pomagala vsem žrtvam, ki jih je doletela podobna usoda in jim dala vedeti, da niso sami.